Zadnja pot umrlih s covidom-19
To je zadnja možnost, a občine so, če bi epidemija jeseni in pozimi terjala veliko smrtnih žrtev, pripravljene
Ljubljana – V državnem načrtu zaščite in reševanja ob pojavu epidemije nalezljive bolezni piše, da občine v svojih načrtih določijo lokacije za pokop večjega števila mrtvih tudi zunaj pokopališč. Poleg tega država občinam nalaga, da vnaprej pripravijo mesta za hrambo infektivnih trupel, če vseh ne bi mogli pravočasno pokopati. So občine pripravljene, če bi epidemija covida-19 jeseni in pozimi terjala veliko smrtnih žrtev?
Vprašanje je kruto, nihče si ne želi žrtev, vendar zaradi izkušenj v Braziliji in Indoneziji med ljudmi obstaja strah, da v primeru hude epidemije ne bodo mogli biti dostojno pokopani.
V kranjski občini pravijo, da si prizadevajo, da takšnih posledic epidemije ne bi bilo. Kot že med prvim valom tudi zdaj občane pozivajo k doslednemu upoštevanju ukrepov zdravstvene stroke, zagotavljajo uporabne informacije prek različnih komunikacijskih kanalov, razvili so tudi sisteme pomoči za dostavo nujnih živil ali zdravil ljudem v karanteni ali tistim, ki so brez pomoči svojcev, in jih po potrebi spet lahko aktivirajo. Pravijo, da sledijo motu: »Držimo skupaj tako, da smo narazen, saj verjamemo, da bomo tako najlaže prestali težke preizkušnje. «
Za pokop trupel v primeru naravne nesreče ali epidemije imajo neposredno ob mestnem pokopališču predvideno približno štiri hektare veliko območje, ki je v občinskem prostorskem načrtu namenjeno širitvi pokopališke dejavnosti.
Občani bodo obveščeni
V ptujski občini imajo lokacije za ta namen predvidene tako na sedanjem pokopališču kot zunaj njega. »Pripravljeni smo. Če se bo načrt uresničil, bomo o tem obveščali tudi občane,« so pojasnili. V Novem mestu pravijo, da imajo dovolj kapacitet tudi za nepredvidljive zadeve in morebitno povečanje števila žrtev.
Mariborska občina bi, če bi bilo mrtvih veliko, te pokopala v sklopu pokopališča Dobrava, v Ljubljani oziroma tamkajšnjem javnem podjetju Žale pa predvidevajo, da bodo hladilne zmogljivosti, skupaj s tistimi za upepeljevanje, zadostovale za postopno izvajanje pogrebov na običajen način, izvedba pa bo prilagojena ravni epidemiološkega stanja in takratnim navodilom Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
»Ob morebitnem še hujšem zaostrovanju razmer se bomo skupaj s civilno zaščito na ravni občine in države odločili, kako uporabiti dodatne pokopne kapacitete,« je povedal Robert Martinčič, direktor ljubljanskih Žal. V primeru epidemije ne predvidevajo skupinskih pokopov. »Ta možnost je prihranjena le kot zadnja možna, v primeru naravnih in drugih nesreč,« je poudaril direktor. V objektu na Tomačevski cesti imajo hladilnih kapacitet dovolj za okoli dvesto pokojnikov.
V Občinskem prostorskem načrtu ljubljanske občine je za primer takšnih nesreč predvidena osnovna lokacija na širšem območju pokopališča Bizovik. Na preostalih pokopališčih pa bi bili pokopi izvedeni glede na takratne prostorske možnosti.
Iz zapisanega je razvidno, da so v občinah pripravljeni tudi na najbolj črn scenarij. Za to so imeli dovolj časa, saj je pripravo omenjenih lokacij vseboval že prejšnji državni načrt in torej ne gre za novost, povezano z zaostrovanjem razmer zaradi covida-19.
V vednost pa dodajmo, da v Indoneziji ljudi, ki ne nosijo mask, kaznujejo tako, da morajo kopati grobove za žrtve novega virusa.