Turki prihajajo
Ankara je odločno zanikala aktivno turško sodelovanje v obnovljenem konfliktu
Spopadi med oboroženimi silami južnokavkaških sosed, ki so se začeli v soboto, se ne umirjajo. V Erevanu razmišljajo, da bi priznali suverenost Gorskega Karabaha, in obtožujejo Turčijo, da je Azerbajdžan oborožila z lovci F-16. To tako v Ankari kot Bakuju zanikajo.
Naša republika je v vojni tako z Azerbajdžanom kot s Turčijo. Arajik Harutjunjan, predsednik samooklicane države Arcah oziroma Gorski Karabah
»Že prej ni bila skrivnost, da pri azerbajdžanski ofenzivi sodelujejo tako imenovani proturški bojevniki pa tudi napadalni brezpilotniki, zdaj je to potrdil tudi [turški predsednik Recep] Erdoğan,« je kolumnist ruskega časnika Kommersant Dmitrij Drize komentiral sveži nastop turškega voditelja, v katerem je spet podprl Azerbajdžan »tako za mizo kot na bojnem polju« in ponovil, da je pogoj za sklenitev miru armenski
umik iz okupiranega Gorskega Karabaha.
Ankaro obtožujejo, da podžiga azerbajdžanske napade, a to, da tudi neposredno vojaško pomaga turškim bratrancem, v Turčiji odločno zanikajo. Julija sta imeli državi skupne vojaške vaje, pred dnevi pa so se v Armeniji pojavile informacije, da so po vajah turški gostje armenskim gostiteljem pustili nekaj lovcev ameriške proizvodnje F-16. Prav eden od teh naj bi v torek sestrelil armensko letalo ruske proizvodnje Su-25. »To je trdno dejstvo,« je v torek zvečer na ruski državni televiziji Rossija 24 povedal armenski premier Nikola Pašinjan. V isti oddaji, sicer ne hkrati, temveč drug za drugim, sta prek satelitske povezave nastopila z voditeljem sovražne sosede, azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom, ki je turško sodelovanje pri sedanjih spopadih odločno zanikal.
Bo Armenija priznala neodvisnost Arcaha?
Po besedah Alijeva je glavni problem, da so v Erevanu po žametni revoluciji pred dvema letoma zaostrili stališča. »Armenski premier javno govori, da je Gorski Karabah Armenija in pika. O kakšnem pogajalskem procesu lahko v tem primeru govorimo? [...] Če hoče, da se moramo pogajati z marionetnim režimom Gorskega Karabaha, sam ruši format pogajanj, ki je veljal dvajset let,« je povedal azerbajdžanski voditelj. Pašinjan je včeraj ruskim novinarjem povedal, da v Erevanu razmišljajo, da bi priznali suverenost spornega ozemlja, zaradi katerega sta sosednji državi v vojni od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. »To je ena možnost. Druga možnost je, da z Gorskim Karabahom podpišemo sporazum o strateškem sodelovanju na področju varnosti in obrambe,« je dodal armenski voditelj.
Armensko letalo je bilo sestreljeno nad domačim ozemljem, v zadnjih dnevih so azerbajdžanska letala in topništvo obstreljevali tudi armensko mesto Vardenis blizu Gorskega Karabaha. Ker to ni bil napad na samooklicano državo, ki je doslej ni priznala še nobena članica ZN, temveč agresija na uradno armensko ozemlje, bi lahko Erevan zaprosil za vojaško pomoč sočlanice Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, v katerem je še pet nekdanjih sovjetskih republik: Belorusija, Kazahstan, Kirgizija, Rusija in Tadžikistan. Doslej Armenija tega še ni storila.