Mesec rešuje Zemljo
Znovelo zakona o trgovini se je izšlo, kot smo po prvomajskih praznikih napovedali v Delu: poslanci z nasprotnih političnih polov so si pri ideološko benigni temi »padli v objem brez tveganja za okužbo« in v spregi z vmesnimi političnimi opcijami, ki so si v zavetrju populizma zlahka privoščile strinjanje s skrajno levim predlagateljem, glasovali za splošno prepoved nedeljskega dela trgovine.
Slovenija je ostala razklana, saj velik del potrošnikov tako odločitev obžaluje. Ne bomo ugibali o številkah, ker se ni mogoče korektno prešteti. Mnogi, ki črtijo odprte nedelje, namreč prav takrat brez slabe vesti hodijo po nakupih, in oni, ki so delovnim nedeljam naklonjeni, morda osebno sploh ne čutijo potrebe po nedeljskih nakupih. Tako kot je med sto tisoč trgovci poleg pobudnikov zapiranja tudi kar nekaj takih, ki bi z veseljem (za spodoben denar) delali nedeljo do dve na mesec.
Priznajmo, poslanci bi po naravi stvari težko nasprotovali nedeljskemu zaprtju trgovin, sploh ko je predlagatelj novele Luka Mesec iz rokava potegnil – rešitev za planet. Izhod iz pretiranega potrošništva, možnost, da bi z zaprtjem trgovin en dan v tednu »začeli spravljati potrošnjo v neke podnebne okvire, da bomo planet pustili zanamcem v takem stanju, kot smo ga dobili sami«. Sanje vseh nas. Za poslance, ki so mu prikimali, so bile to poceni politične točke. Vsaj kratkoročno. Tudi Mesca je zaneslo; njegov obljubljeni pohod nad potrošništvo je v protislovju z njegovimi zagotovili, da promet v trgovini po zaprtju ne bo upadel, ampak se bo prerazporedil na druge dni v tedni. Oboje pač ne gre.
Na trgovinski zbornici so izračunali, da se bo obratovalni čas po uveljavitvi zakona zmanjšal za 16 odstotkov in da se bo prodaja zaradi izpada impulzivnih nakupov zmanjšala za desetino. Slovenci, iznajdljivi, kot smo, bomo vsekakor našli druge priložnosti za trošenje ob nedeljah. Žal – čez mejo v Italiji, na Hrvaškem ali Madžarskem. Vedno se poudarja, katere države v EU imajo nedelje zaprte, pa kljub vsemu preživijo. Je pa še veliko več držav, kjer prodajalci lahko brez nerganja delajo tudi ob nedeljah. In preživijo.
Potrošnja v slovenski trgovini se bo zmanjšala, z njo prihodki in zaposlitvene možnosti. Za desetino, za več ali manj? Kolikor že bosta gospodarstvo in proračun zaradi tega izgubila, je škoda. Nekdanji izkušeni trgovski direktor je dejal: Prodajo omejujemo v času, ko bi nam vsak evro prišel prav pri vračanju BDP na nekdanje ravni.
In nemara se bo spet ponovila stara neproduktivna zgodba: z nedeljskim delom in (ne)enakopravnostjo poslovnih subjektov se bodo ukvarjali ustavni sodniki (ki so v preteklosti že odločili, da svobodne gospodarske pobude in konkurence ni mogoče omejevati z arbitrarnimi kriteriji). Socialni dialog, ki bi moral biti podlaga za obojestransko koristno ureditev delovnega časa trgovin, bo dokončno zamrl, ker je Meščev zakon »povozil« veljavni dogovor v kolektivni pogodbi.
Meščev pohod nad potrošništvo je v nasprotju z zagotovili, da promet v trgovini po zaprtju ne bo manjši.