Učitelji prepuščeni samim sebi
Še nikoli ni bilo tako preprosto ostati doma, ko je na vrsti test – Sviz opozarja, da so učitelji na koncu z močmi
Še nikoli ni bilo tako preprosto ostati doma, ko je na vrsti test.
Ljubljana – Primanjkljaj v znanju, ki ga učitelji opažajo pri otrocih, bo težko nadoknaditi. Učitelji danes namreč skrbijo tudi za čiščenje, razkuževanje in druge varnostne ukrepe, hkrati pa so pod velikimi pritiski staršev, kar potrjujejo tudi na ministrstvu. Na eni izmed šol na širšem Celjskem so se pojavile pobude, da bi se šolali kar na daljavo, saj so bile višje ocene takrat lažje dosegljive. Pristojni takih pobud drugod po državi niso zaznali. »Skoraj ves september smo ponavljali, razlagali snov iz obdobja karantene, tisto pomembnejšo, ki je podlaga za naprej. Pokazale so se velike razlike. Nekateri so se medtem dolgočasili, drugi so začeli z ničle,« je svoja prva opažanja zapisala učiteljica Katarina Klajn iz OŠ Šenčur. Učiteljice, s katerimi smo govorili, opozarjajo, da pomanjkanje znanja je, vendar mnenja o tem, ali bo to mogoče nadoknaditi, niso enotna, prav tako poudarjajo, da posploševanj ne sme biti, ker se šole med sabo precej razlikujejo.
Večina odgovarja, da so učitelji spet prepuščeni samim sebi, kot pravi učiteljica Irena Humar Kobal iz OŠ Dornberk: »Napotki, ki smo jih prejemali med poukom na daljavo, so vodili v zmanjševanje snovi in vsebin, omejitev učnih ciljev in podobno. Pričakovala bi, da se bodo prilagodili tudi učni načrti. Bila je idealna priložnost, da jih prevetrimo in iz njih izvzamemo vse, kar vemo, da je odveč. A se to žal ni zgodilo. Zdaj moramo predelati snov, ki sodi v letošnje šolsko leto, a nekako bomo morali utrditi tudi učne cilje za nazaj. Ne predstavljam si, da bi vsak učitelj sam presodil, katere učne cilje lahko pusti nedosežene, kajti standardi znanja so jasno in nedvoumno zapisani v učnem načrtu in nikjer še nisem prebrala, da bi katere lahko izpustili.« Da načrta, kako naj pomladne primanjkljaje nadoknadijo, ni, je opozoril tudi glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj.
Višje ocene
Ali otroci res manj znajo, ne zna povedati nihče. V priporočilih šolam je bilo zapisano, naj naredijo evalvacijo, vendar tega ni nihče zbral skupaj. Z zavoda za šolstvo so odgovorili, da se »evalvacija znanja učencev izvaja prek nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli in mature v srednji«. Ocene so bile povprečno višje, zavod evalvacije ocen učencev ni opravil, »saj so za ocenjevanje odgovorni in pristojni učitelji«.
Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Tone Meden pravi, da lahko predvidevamo, da je spomladansko zaprtje šol vplivalo na znanje, a poudarja: »Do objektivnih podatkov lahko pridemo le s preverjanjem, ki so ga po naših informacijah izvedli učitelji na številnih šolah, da so ugotovili, kako lahko v novem šolskem letu najučinkoviteje nadaljujejo izobraževalni proces.«
Da pomanjkanje znanja ne velja le za posamezne šole, je dejal glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj: »Taka opozorila slišim najmanj petkrat na dan. Problem je, ker ure ne trajajo več 45 minut, da bi to nadomestili. Čiščenje, priprave, varnostni ukrepi, ostane največ 35 minut za učno snov. To pomeni zmanjševanje kakovosti znanja.« Učiteljico Bojano Potočnik iz OŠ Franja Malgaja pa najbolj skrbi odnos do znanja. »Če se je do zdaj govorilo o tem, da učitelji znižujemo merila, se je med krizo zaradi koronavirusa zgodilo, da je navodilo za zniževanje meril prišlo zavito v nasmešek same ministrice, ki je napovedala 'prijazne in dobre' ocene. Mnogi si tako zdaj celo želijo, da bi bil pouk spet na daljavo, in odkrito priznajo, da zato, ker je bilo lahko. O tem se javno ne govori, ker to pomeni neuspeh učitelja in šole. Primanjkljaja znanja se zavedajo in seveda posledično resno ocenjevanje v šoli zanje pomeni stisko. Ostati doma ravno na test ni še nikoli bilo tako prepričljivo, saj vendarle moramo skrbeti za zdravje drugih. Posledice bodo dolgoročne, pokazale se bodo čez leta,« pravi.
Pritiski
Predsednika združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregorja Pečana ne skrbi, da ne bi mogli nadoknaditi primanjkljaja. »Celo šolsko leto imamo, da to uredimo.
Najprej je treba zaključiti poglavje koronavirusa. V šolah namreč živimo in delamo pod nenehnim psihičnim pritiskom,« je prepričan. Da so v šolah izpostavljeni »precej večjim pritiskom in zaščitniškemu odnosu staršev«, so potrdili tudi na ministrstvu. Sviz je že prejšnji teden zahteval dodatne zaposlitve ali kakšno drugo razbremenitev učiteljev, ki so na koncu z močmi, pravi Štrukelj: »Problem je, da ministrica in celotna vlada sploh ne slišita, kaj sporočamo.«
Da delo na daljavo za predmetno stopnjo v teh razmerah sploh ne bi bilo slabo, je zapisala ena od učiteljic s Primorske (ime hranimo v uredništvu): »Učenci ob vseh starih in novih ukrepih ne morejo prav začeti in še vedno čakajo. Ne vem sicer, na kaj. Učiteljem pa ob izvajanju vseh ukrepov zmanjka časa, energije in včasih tudi volje, da bi jim jih uspelo vrniti na pravi tir. Šola tudi letos ostaja predvsem varstvena institucija, kjer je znanje sekundarnega pomena.« Potočnikova pa opozarja: »Dialoga med učitelji in ministrstvom ni! Oropani smo pouka, kakršnega smo bili vajeni. Ob koncu dneva se samo še sesedeš. Učitelji odhajajo v bolniško, ne samo zaradi koronavirusa, ampak tudi zaradi izčrpanosti. Psihični pritisk nanje se povečuje in vse manj si o tem upamo govoriti na glas.«
• Učitelji opažajo pomanjkljivo znanje, uradnih podatkov o tem pa ni.
• Kako naj bi primanjkljaj nadomestili, ne ve nihče.
• Pritiske na učitelje in ravnatelje zaznavajo tudi na ministrstvu.
Mnogi si zdaj želijo, da bi bil pouk spet na daljavo, in odkrito priznajo, da zato, ker je bilo lahko.