Stik s tradicijo in nove zvočne rešitve
Ob stoletnici mariborske operne hiše danes krstna uprizoritev nove opere skladateljice Nine Šenk in libretista Igorja Pisona
Ob stoletnici mariborske operne hiše danes krstna uprizoritev nove opere Marpurgi skladateljice Nine Šenk in libretista Igorja Pisona
»Opera se lahko močno zasidra tudi v današnji kulturi, seveda pa je za to treba naročati in uprizarjati nova dela ter iskati nove načine, kako jo preobraziti.« Tako skladateljica Nina Šenk, avtorica glasbe za novo slovensko opero Marpurgi, ki bo v sodelovanju z Igorjem Pisonom, režiserjem, libretistom in avtorjem dramatizacije romana Zlate Vokač Medic, premierno uprizorjena nocoj v veliki dvorani SNG Maribor.
Krstne izvedbe novih oper so redkost povsod po svetu, pri nas pa so že prava rariteta, zato bo to nedvomno eden osrednjih dogodkov ob stoletnici mariborske operne hiše, ki je leta 1920 izvedla produkcijo vodvilske operete Mam'zelle Nitouche. Glasbeno-scensko delo Marpurgi v zvrsti sodobne opere pa ne želi zgolj opozoriti na bogato dediščino mesta Maribor in njegovih prebivalcev, kot je opisano v istoimenskem romanu Zlate Vokač Medic – mimogrede, letos mineva 25 let od njene smrti in njeno najpomembnejše literarno delo je bilo nedavno ponatisnjeno – ampak tudi na odgovornost, ki jo nosijo kot soustvarjalci kulturnega, političnega in sploh družbenega življenja v mestu, v širši okolici in sodobni Evropi.
Stik s tradicijo in nove rešitve » Marpurgi so opera, ki se močno navezuje na tradicijo. Moj glasbeni jezik je jasen stik s tradicijo, prepleten z ' novejšimi' zvočnimi rešitvam, s širjenjem harmonije, zvočne pokrajine in barv,« je dejala skladateljica. Po njenih besedah že sama zgodba prinaša nekatere glasbene rešitve, predvsem pa temelji na kontrastih – naj bo to razlika v karakterju, v razmišljanju protagonistov ali v tem, da ima tudi zbor sočasno več vlog, saj enkrat predstavlja ljudstvo, drugič vest in strah, velikokrat pa je te kontraste vkomponirala sočasno in s tem pokazala možnost različnih pogledov na isto situacijo.
Kot je v intervjuju za gledališki list povedala skladateljica, se pri pisanju opere pojavlja veliko izzivov, nenazadnje tako obsežnega glasbeno gledališkega delaš eni pisala. Tudi zborovskih skladb se ni lotila že od dijaških let, tako da jo je bilo na začetku strah, ali bo temu sploh kos. »Že pred naročilom sem bila ljubiteljica oper, tako da mi vsaj forma ni bila neznanka. Najprej sem prebrala knjigo, potem prvo verzijo libreta, nato pa se je začelo pravo delo – komunikacija z Igorjem Pisonom, predelave libreta, prve strani not. Zatem komunikacija z Opero SNG Maribor o velikosti orkestra, pevcih, tolkalih ...« Libreto se je spreminjal med ustvarjanjem glasbe, ker je prav glasba narekovala »tempo«, včasih je bilo treba dodati tekst, včasih spet kaj odvzeti.
Nadaljevanje Marpurgov sledi »Delo je torej potekalo sočasno in lahko rečem, da sem se sproti učila, kaj pomeni komponiranje opere. Skozi proces je potem postalo tudi jasno, da zgodba zahteva nadaljevanje, tako imamo zdaj izvedbo prvega dela Marpurgov, drugi del sledi v eni od prihodnjih sezon«. Je pisanje po naročilu pritisk? »Že dvajset let pišem samo po naročilu. Seveda lahko kdaj malo bolj uveljavim svoje želje, kdaj pa tudi ne, vendar to ne pomeni, da ne ustvarjam avtonomno. Vsako naročilo je izziv po svoje in teh sem zelo vesela. Pišem popolnoma brez zunanjega pritiska, odgovarjam samo sebi in ljudem, ki bodo delo izvedli. Če skladba nagovori izvajalca, bo gotovo tudi publiko, ker bo izvajalec poskrbel za to. Nikoli pa ne bo moja glasba všeč vsem, tega niti ne pričakujem, ne od publike ne od sebe,« je dejala Nina Šenk.
Libretist in avtor dramatizacije romana Igor Pison je poudaril, da navadno za take »eksperimente« potrebujemo več let in verjetno postopno prilagajanje na novo glasbo. Tokrat se je zgodilo, da so zaključeni produkt morali predstaviti v rekordnem času, kar je bila kar pogumna poteza mariborske Opere. »Nina Šenk je pričarala pravi čudež. Vesel sem, da je sprejela moje sodelovanje pri pisanju libreta, kar ni samoumevno, saj sodobni skladatelji raje pišejo sami.« Esejistično zastavljeno literarno delo je po njegovih besedah ponujalo preveč zgodb, ki so večinoma kratke obnove večjega dogajanja, zato se je v prvi fazi dela posvetoval s skladateljico, kaj bi rada uglasbila. Tako sta izluščila jedra, okrog katerih se zgodba razvija, režija je stopila v ospredje kasneje, ko je bil postopek komponiranja že končan.
Hiperprodukcija in klasični jedilni list
Kakšen je Pisonov odnos do režiserskih posegov, ki so lahko tudi radikalni in morda v nasprotju s težnjo povečini že pokojnih skladateljev in režiserjev? Prepričan je, da se marsikateri pokojni skladatelj ali libretist ne bi strinjal s površno, dolgočasno in zaprašeno postavitvijo dela, v katero je svojčas verjel. Po njegovih besedah bo sicer minilo še veliko let, preden bomo v operi lahko v celoti črtali arije, prizore in celo dejanja. »Tako revolucijo lahko začne dirigent, morda vpliven direktor operne hiše, zagotovo pa ne režiser. Sam ne vem, ali je to prava pot za jutrišnjo opero. Po mojem bi se najprej morali otresti vseh Carmen, Traviat in La bohème, saj so na 'jedilnem listu' že skoraj vsako sezono. Operni repertoar je skorajda nepregleden, lepo bi bilo, da bi odkrivali nove in pozabljene opere, predvsem pa, da bi vložili več sredstev v komponiranje novih del. Za hiperprodukcijo v zadnjih letih, ko na odru pravzaprav gledamo ene in iste opere, je namreč kriva lažna ideja operne tradicije. Operna gledališča niso muzeji. Slovenija se mora nujno otresti stavka 'to ni za nas', ki sem ga zadnje čase slišal še preveč pogosto. Naj se stavek 'to ni za nas' spremeni v 'to smo mi',« je poudaril.
Scenograf in oblikovalec luči je Rok Predin, kostumografinja Branka Pavlič, v operi Marpurgi pa bodo pod taktirko Simona Krečiča nastopili Sabina Cvilak, Jaki Jurgec, Martin Sušnik, Bogdan Stopar, Sebastijan Čelofiga, Irena Petkova, Julija Jurgec oziroma Rene Vujinić Cvilak ter zbor in orkester Opere in baleta SNG Maribor.
Operni repertoar je skoraj nepregleden. Lepo bi bilo, da bi odkrivali nove in pozabljene opere, predvsem pa, da bi vložili več sredstev v komponiranje novih del.
Igor Pison