Zdravstvu se napoveduje ledena doba
Kriza zaradi covida-19 je lahko priložnost za medicino
Ljubljana – Vodilni slovenski zdravniki že desetletja opozarjajo na težave slovenskega zdravstva. Tokrat so odprli temo, ki je niso še nikoli: menijo, da je ogrožena univerzitetna medicina, matica, iz katere vse izhaja in brez katere kakovostne slovenske medicine ne bo več. Junija organiziran posvet na to temo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je bolj kot ne izzvenel v prazno. Vse je prekril covid-19, samo težave so ostale.
Vse manj mladih zdravnikov se odloči za univerzitetno pot, zaradi čezmernega rutinskega dela v obeh univerzitetnih kliničnih centrih imajo vse manj časa za pedagoško delo in raziskovanje, ki je bistvena vez s sodobnim medicinskim svetom, pri čemer se v Sloveniji vloge univerzitetne medicine ne zavedamo dovolj, saj ni urejeno njeno financiranje ne njen status, zagotovljeni niso kadri ne prostori, so pripovedovali vodilni zdravniki interne medicine UKC Ljubljana, ki smo jih povabili na Delovo okroglo mizo, da bi iz prve roke slišali, kaj je narobe, da je pod vprašajem usoda tako pomembnega dela medicine, kot sta izobraževanje novih zdravnikov in raziskovanje za zdravljenje najtežjih bolnikov.
Prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor interne klinike, prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik kliničnega oddelka žilne bolezni, in prof. dr. Samo Zver, predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo, so povedali, da se težave ne odpravljajo, nasprotno, poglabljajo se. »Če ne bomo skočili na vlak, se zdravstvu napoveduje ledena doba,« so menili. Lahko jim verjamemo, saj poznajo sistem do obisti, ob bolniških posteljah in v boju z birokratskimi mlini na veter so preživeli več kot 30 let. Po vsem tem času so precej resignirani: nihče jih ni hotel slišati, posledice pa nosimo vsi. A zgodovinskega trenutka, kakršen je zdaj, zadnjega pol stoletja ni bilo, menijo. Kriza zaradi covida-19 je priložnost za zdravstvo, je dejal prof. dr. Zlatko Fras. Ko je Slovenska akademija znanosti in umetnosti junija poslala sklepe posveta o vlogi univerzitetnih bolnišnic v slovenskem zdravstvenem, pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem procesu tudi na ministrstvo za zdravje, v katerem je opozorila na nevzdržen in neurejen status obeh univerzitetnih kliničnih centrov in predlagala konkretne ukrepe, med drugim poseben zakon o UKC, so z ministrstva prejeli mlačen odgovor. Državna sekretarka Tina Bregant, ki se je podpisala pod odgovor, najbolj izobraženih in največjih poznavalcev na najvišjih mestih v državi ni podprla, temveč je zapisala, da je v zdravstvu tako rekoč vse v redu in da je trenutno veljavna ureditev univerzitetne medicine ustrezna. Politika se torej v reševanje zdravstva na tej ravni ne namerava vključiti.
Kako naprej, bo objavljeno v jutrišnji Sobotni prilogi v daljšem pogovoru s tremi vodilnimi zdravniki in profesorji UKC Ljubljana.