Med zmagovalci infrastruktura in zdravstvo

Velik investicijski zalogaj odvisen od rekordnih prilivov evropskih sredstev

Ljubljana – Predlog proračuna za prihodnje leto, ki predvideva za 2,75 milijarde evrov več odhodkov kot prihodkov, največ dodatnega denarja glede na sprejeti proračun namenja zdravstvu, socialni varnosti in infrastrukturi.

Predlog proračuna, ki ga je skupaj s proračunom za leto 2022 vlada poslala v državni zbor, največ dodatnega denarja za prihodnje leto glede na sprejeti proračun namenja ministrstvoma za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve; obema dodatnih 300 milijonov evrov. Ministrstvo za infrastrukturo bo prejelo dodatnih 269 milijonov evrov, za izobraževanje 152 milijonov evrov in za gospodarstvo 123 milijonov evrov. Več denarja bodo dobili vsi resorji. Proračun sicer predvideva primanjkljaj, saj so prihodki načrtovani v višini 10,7 milijarde evrov, odhodki pa 13,5 milijarde evrov.

Sprememba proračuna za leto 2021 direkciji za infrastrukturo precej zvišuje sredstva za ceste in železnice. Rebalans za investicijsko vzdrževanje in gradnjo državnih cest namenja 183,7 milijona evrov, kar je 75 milijonov evrov več kot sprejeti proračun in 40 milijonov evrov več od predvidene letošnje realizacije. Za investicije na železnicah so predvideni 304 milijoni evrov, kar je okoli 80 milijonov evrov več od predvidenega letošnjega in lanskega obsega investicij na tirih. Dejanska poraba denarja za ceste in železnice bo odvisna od hitrosti zagona investicijskih projektov. Na gospodarskem ministrstvu je največ dodatnega denarja namenjenega za podporo tehnološkim razvojnim projektom, novim podjetjem in promociji turizma. Na ministrstvu za okolje bo več za prilagajanje podnebnim spremembam, ravnanje z odpadnimi vodami in upravljanje prostora. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je več denarja predvidenega za socialno pomoč in družinske prejemke. Za dolgotrajno oskrbo bo 23 milijonov evrov oziroma 14 milijonov evrov več od letošnje realizacije. Rebalans povečuje sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost v primerjavi z letošnjim letom za 40 milijonov evrov, in sicer na 312 milijonov evrov.

Vlada je vojski namenila 514 milijonov evrov, kar je 115 milijonov evrov več od predvidene letošnje realizacije. Policiji pa 440 milijonov evrov oziroma dobrih 20 milijonov evrov več.

Optimistično načrtovanje davčnih prilivov

Prihodki bodo že prihodnje leto večji od lanskih, kar je predvsem posledica več kot 1,6 milijarde evrov načrtovanih prilivov evropskih sredstev. Sloveniji je le leta 2014 uspelo pobrati več kot milijardo evrov evropskega denarja, je pa res, da tako letošnje leto kot leto 2014 sovpadata z zaključkom evropskega investicijskega cikla.

Davčni prihodki bodo prihodnje leto znašali okoli 8,4 milijarde evrov. To je 12 odstotkov več, kot bo država, sodeč po rebalansu, dobila letos, a še vedno tri odstotke manj kot lani.

Kljub načrtovanemu zvišanju povprečnine dohodnine, ki pripada občinam, država načrtuje 1,29 milijarde evrov dohodnine, kar je 14 odstotkov več kot letos, a sedem odstotkov manj kot lani.

Precej optimistično načrtuje tudi davek od dohodka pravnih oseb – 957 milijonov evrov. To je kar 29 odstotkov več kot letos in le štiri odstotke za lanskim izkupičkom. Treba je opozoriti, da država knjiži akontacije tega davka. Prihodnje leto bodo podjetja pretežno plačevala davek glede na uspeh v tem kriznem letu.

Davka na dodano vrednost naj bi se prihodnje leto nabralo za 3,84 milijarde evrov, kar je za desetino več, kot bo država dobila letos. Prilivi trošarin pa naj bi dosegli 1,46 milijarde evrov, kar je pet odstotkov manj kot lani in osem odstotkov več kot letos. Prilivi trošarin se v zadnjih letih zmanjšujejo, predvsem zaradi izboljševanja učinkovitosti vozil. To bo prva rast po letu 2017.