Slovenski planinci rešili poletno sezono v gorskih kočah
Do avgusta so oskrbniki imeli 52.000 domačih gostov – Unovčili so za 761.000 evrov bonov
Ljubljana – Na Planinski zvezi Slovenije (PZS) so potegnili črto pod poletno planinsko sezono, ki jo ocenjujejo za uspešno, glede na to, da se še spomladi ni vedelo, kako bodo zaradi izbruha koronavirusa lahko obratovale planinske koče. Tudi letos so bile najbolj obiskane koče v okolici Triglava, tam so slovenski planinci v poletni sezoni unovčili tudi največ turističnih bonov.
Hoja v gore se je zaradi epidemije gotovo spremenila, kar se je izrazilo ne le v številu pohodnikov, temveč tudi v njihovi strukturi. »Prenočitev v kočah je bilo za četrtino manj kot v preteklih letih, vendar je bila zaradi več enodnevnih gostov in njihove razmeroma velike potrošnje sezona v finančnem smislu dobra, boljša od pričakovanj glede na spomladanske razmere. Predvsem je bila boljša v nekaterih višje ležečih sredogorskih kočah, kjer jih je nekaj imelo celo zelo dobro sezono. Nekoliko slabša je bila v visokogorju, kjer so imele nekatere koče polovico manj prenočitev glede na pretekla leta,« je črto potegnil strokovni sodelavec na PZS Dušan Prašnikar. Po podatkih statističnega urada je bilo do vključno avgusta v kočah četrtina manj prenočitev v primerjavi s prejšnjimi sezonami, a lanska, recimo, je bila res rekordna. Število slovenskih gostov se letos tako ni bistveno povečalo, a je bilo veliko manj tujcev. Do vključno avgusta so oskrbniki koč našteli okoli 52.000 domačih prenočitev in približno 18.000 tujcev.
Zaradi bonov porabili več denarja
Slovenski planinci so sicer pregovorno znani po tem, da v kočah porabijo manj denarja kot tujci, a so oskrbnikom sezono letos pomagali reševati predvsem turistični boni. Do 25. septembra je bilo v planinskih domovih unovčenih 14.241 bonov (1,8 odstotka glede na število vseh do zdaj unovčenih) v skupni vrednosti 761.000 evrov (0,7 odstotka skupne vsote). V koči na Poreznu, ki leži na 1585 metrih nadmorske višine, so imeli letos rekordno sezono. Delež tujih gostov je bil sicer zelo majhen, zato pa se je – predvsem zaradi turističnih vavčerjev – precej povečal delež domačih.
A vse kljub temu ni rožnato, z večjim številom ljudi, ki sicer ne hodijo redno v hribe, se pojavi več nesporazumov oziroma nejevolje. Ne le zaradi količine smeti, ki jo za seboj puščajo neizkušeni pohodniki. »Opazili smo več neizkušenih planincev, ki smo jih prepoznali po neustrezni opremi, vedenju, čudnih vprašanjih in željah glede postrežbe. Imeli smo tudi probleme z zagotavljanjem zadostnega števila ljudi za delo v koči, posebno ob sobotah in nedeljah,« je povedal predsednik PD Cerkno Ivan Rupnik. Podobne izkušnje so imeli v kočah, ki jih upravlja PD Nova Gorica. »Letos so prišli večinoma slovenski pohodniki, ki so koristili tudi turistične bone. Rečem jim pohodniki, ker niso planinci. Manjka jim osnovnega planinskega znanja in njihove potrebe so drugačne, zahtevnejši so. S sezono smo sicer zelo zadovoljni, imeli smo veliko dela,« je pojasnila predsednica PD Nova Gorica Franka Zega.
Večina visokogorskih koč se v teh dneh zapira, le redke bodo ostale odprte predvidoma do vključno drugega konca tedna oktobra. Informacije o odprtosti koč so objavljene na spletni strani PZS.
––––
Avtorica je zaposlena v Delovnici.
• Slovenski gost navadno porabi precej manj denarja kot tuji.
• Največ bonov so planinci porabili v kočah okrog Triglava.
• Do vključno avgusta je v hribih prenočilo okoli 52.000 Slovencev.