EBRD nam za letos napoveduje 7,5-odstotni padec BDP
Za prihodnje leto nam napovedujejo 3,5-odstotno rast, marsikaj pa bo odvisno od razmer v naših partnericah
Ljubljana – Slovenski BDP naj bi se letos predvsem zaradi posledic epidemije in ukrepov za njeno omejitev zmanjšal za 7,5 odstotka, prihodnje leto je pričakovana 3,5-odstotna gospodarska rast, poudarjajo v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) v svoji najnovejši gospodarski napovedi.
Od držav iz naše regije naj bi letos večji, 8,5-odstotni gospodarski upad doživela le Hrvaška. Napoved EBRD je sicer nekoliko nižja od Umarjeve jesenske napovedi, ki za letos predvideva znižanje BDP za 6,7 odstotka. EBRD ugotavlja, da se je slovenski izvoz blaga, ki navadno predstavlja 70 odstotkov BDP, v prvi polovici leta 2020 na medletni ravni znižal za 12 odstotkov. Zelo prizadet pa je tudi turizem, ki predstavlja sedem odstotkov BDP, prihodi tujih turistov so bili medletno nižji za 80 odstotkov. Vse to naj bi vodilo v 8,3-odstotni gospodarski padec v prvem poletju letos. Po drugi strani se zaradi vladnih ukrepov stopnja brezposelnosti do zdaj ni znatno povečala, zvišala se je s štirih na 4,7 odstotka, še ugotavljajo v EBRD, ki opozarja, da bo prihodnje okrevanje Slovenije kot majhne in odprte ekonomije zelo odvisno od gospodarskih razmer v trgovinskih partnericah, še posebno večjih državah evrskega območja. Skupaj z münchenskim inštitutom za gospodarske raziskave Ifo je EBRD opravila tudi raziskavo o tem, kako je kriza zaradi koronavirusa vplivala na gospodarstva. Ugotovila je, da je v državah v razvoju v letošnjem prvem polletju vrata že zaprlo več podjetij, brez dela pa ostalo več ljudi kot po globalni finančni krizi v letih 2008 in 2009. Breme krize pri tem nesorazmerno pade na ramena tistih z nižjo izobrazbo in prihodkom.
Umar za letos predvideva 6,7-odstotni upad BDP
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos predvideva 6,7-odstotni upad BDP, kar je nekoliko manj, kot so napovedali v poletni napovedi. Takrat so napovedali 7,6-odstotni upad. Negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, pa ostaja visoka. V prihodnjih dveh letih bo sledilo okrevanje, pri čemer bo gospodarska aktivnost predvidoma šele leta 2022 dosegla raven pred epidemijo, so zapisali v Umarju. A morebitno nenadzorovano širjenje novega koronavirusa in s tem možnost obsežnejšega zaprtja določenih dejavnosti bi lahko spet močno ohromilo poslovanje v storitvenih dejavnostih in industriji. »Če se to zgodi letos, bi se padec BDP lahko poglobil za še dve odstotni točki, stečaji in višja stopnja brezposelnosti pa bi vplivali tudi na počasnejše in dolgotrajnejše okrevanje v prihodnjih letih,« je na tveganje opozorila direktorica Umarja Maja Bednaš. Od junija so se napovedi za najpomembnejše trgovinske partnerice za letos nekoliko izboljšale, z okrevanjem aktivnosti in predvsem z dogovorom na ravni EU o finančnem paketu za okrevanje gospodarstva so se v obdobju od maja do julija precej izboljšali tudi kazalniki zaupanja, ugotavlja Umar. »To bo, kljub ponovnemu manjšemu upadu nekaterih kazalnikov v zadnjih tednih, vplivalo na nekoliko manjši letni upad BDP od predvidenega v poletni napovedi,« so zapisali v sporočilu za javnost. Globokemu upadu v drugem četrtletju bo tako po njihovi napovedi sledilo povečanje aktivnosti, ki pa bo ob prisotnosti novega koronavirusa in ohranjanju nekaterih omejitvenih ukrepov postopno in diferencirano po posameznih dejavnostih. »Negotovost, povezana z epidemiološkimi razmerami, ostaja velika,« so navedli, a hkrati dodali, da v primeru uspešne trajnejše omejitve širjenja virusa oziroma skorajšnje razpoložljivosti cepiva ali zdravila za široko uporabo obstaja možnost hitrejšega okrevanja aktivnosti od predvidenega.