Iz sveta sladkarij v svet otroških igrač
Medenka voščenke Barvice iz stoodstotno naravnih sestavin, predvsem čebeljega voska in naravnih pigmentov
Voščenke so bile (poleg tistih veselih suhih barvic, ki so se kar stopile na papirju) barvice moje mladosti. In mladosti mojih hčera. Otroške umetnine so prekrivale bele liste papirja in se bahale tudi z belih sten. Kar je bila v očeh staršev prava katastrofa, ker risbe ni bilo mogoče odstraniti, barva je pronicala skozi več plasti beleža. In potem voščenke kot umetniški pripomoček na sto in en način pri likovnem pouku v šoli. Nostalgično, igrivo asociacijo vzbudi podjetniška zamisel dvojice, ki je projekt Štartaj Slovenija posladkala z Medenko.
Aljaž Tršar in Miha Jedlovčnik, prvi po izobrazbi pedagog, drugi pravnik, pred leti pa sotrpina v iskanju službe, sta se po vrsti naključij znašla na skupni podjetniški poti. Ker je Miha odraščal v čebelarski družini, mu je bil kot surovina najbližji med. Prišla sta na zamisel, da med obogatita s sadjem in ga ujameta v embalažo v obliki palčke, ki je lahko sladilo za čaj, in druge pijače ali pa je preprosto sladkarija za otroke brez rafiniranega sladkorja, konzervansov, barvil in dodatkov.
V projektu Štartaj Slovenija sta se z Medenko uvrstila v osmerico, ki se je potegovala za naslov Hit produkt 2017. Še zdaj dobavljata Sparu, z Medenko pa se sladkajo otroci v več kot sto šolah v Sloveniji.
Pred kratkim sta razvila in na trgovske police postavila še povsem naravne medeno-sadne namaze. Ponudila sta jih v steklenih kozarčkih (da sta izpolnila kriterije trajnosti), in sicer v dveh okusih, cvetlični med s pomarančo in cvetlični med z borovnico.
Od sladkarij k igračam
In potem sta si privoščila nenavaden skok: iz sveta sladkarij v svet otroških igrač. Nastale so Medenke voščenke, s katerimi sta se fanta uvrstila med letošnjih »devet izjemnih«.
»Zamisel o voščenkah se je pravzaprav rodila že v drugi sezoni projekta,« pripoveduje Aljaž Tršar. »Takrat smo organizirali likovno-literarni natečaj Medeni svet. Dobili smo veliko del, narisanih z voščenkami. To naju je pritegnilo in začela sva razmišljati o tem, ali bi vosek, ki nama je ostal kot soproizvod pri izdelavi sladkarij iz medu, lahko uporabila za izdelavo voščenk. Na osem kilogramov medu namreč nastane kilogram voska.« Verjela sta, da je prav čebelji vosek lahko idealna surovina za voščenke, le naravne pigmente mu je treba dodati.
Raziskala sta ponudbo na trgu in izbrskala res veliko ponudnikov tovrstnih barvic, zanemarljivo malo pa je takih, ki kot glavno surovino uporabljajo čebelji vosek. Medenka je po njunih podatkih eden od morda treh na svetu. Čeprav so voščenke iz samo dveh sestavin, jih ni bilo prav lahko izdelati. Dolgo sta iskala primerno recepturo, saj sta morala zagotoviti ustrezno trdnost. Voščenke niso smele biti krhke, lomljive ali pretrde, puščati so morale ravno prav barvito in močno sled. Zato sta vosku dodala (zelo majhen) delež drugih rastlinskih voskov. Nista sklepala kompromisov, vse je moralo biti naravno.
Greh bi bil tako dovršen izdelek zapakirati v plastiko (ki bi bila sicer najcenejša), zato sta skrbno izbrala embalažo iz reciklažnega kartona. Posebnost barvic je, da imajo namesto ovoja logotip vtisnjen na voščenki. Zato jih je bilo treba v škatli ločiti med seboj, da se na višji temperaturi ne bi sprijele. Zadevo sta podjetnika elegantno in ekološko rešila s kartonskim vložkom.
Aljaž in Miha sta čebelji vosek, ki jima je ostal od izdelave sladkarij iz medu, uporabila za povsem nov neživilski izdelek, Medenke voščenke.
Prva je varnost
Aljaž se spominja, kako sta si z Miho na začetku mogoče malo naivno predstavljala, da je sektor igrač manj zahteven kot sektor živil, kar zadeva predpise in standarde. »V resnici tudi pri izdelavi igrač, med katere sodijo naše voščenke, veljajo stroga pravila. Opraviti smo morali več analiz, da smo potrdili, da so varne. Predvsem smo morali testirati barvila.
In smo seveda dobili kljukico.« Pri razvoju so se razkrile tudi Aljaževe poklicna veščine, njegove izkušnje iz poučevanja likovne umetnosti. Pri voščenkah za najmlajše pa so sodelovale lokalne vzgojiteljice in njihovi varovanci. S testiranjem so namreč ugotovili, kako debele in kako mehke naj bodo voščenke, da bodo najbolje služile najmlajšim.
Medenke voščenke so torej izdelane iz stoodstotno naravnih sestavin, slovenskega čebeljega voska in naravnih pigmentov. So povsem varne za otroška ustvarjanja in dovolj mehke, da se barvni pigment lepo prenese na papir. V primerjavi s parafinskim voskom je čebelji vosek popolnoma varen, ima prijeten vonj, rumenkasto-rjavo barvo in je celo užiten. Zato ne bo nič hudega, če bodo zašle v otrokova usteca, saj ne vsebujejo nobene škodljive sestavine. Naprodaj so v dveh velikostih, večje v 13 živih barvah ter komplet krajših in debelejših voščenih barvic za najmlajše umetnike v sedmih barvah.
Te so oblikovane za malčke od enega do treh let starosti, ki voščenke držijo z dlanjo in ne med prsti.
Seveda nismo mogli mimo vprašanja, kako je z risanjem po zidovih, bolje, z odstranjevanjem risbic. »Hja, tu pa čudeža ne more biti,« se zasmeje Aljaž. »Tudi naše voščenke so tako kot parafinske izdelane na osnovi maščobe. Po vseh karakteristikah so enake klasičnim, razen po naravnih sestavinah, in jih je prav tako težko očistiti s podlage, v katero se vpijejo. Rešitev bi bila, denimo, da se zid, na katerega bo otrok risal, prej premaže z nanosom, ki bo onemogočil vpijanje in ga bo preprosto očistiti.«
Kakšni pa so načrti podjetja Medenka? Še vedno se ozirajo čez slovenske meje. Po Aljaževih besedah so že zelo blizu dogovoru o prodaji Medenkinih palčk in namazov na tuji trg, katerega, še ni razkril. Poleg tega bi želeli prihodnje leto priti na kak sejem igrač in tam predstaviti voščenke globalnemu trgu. »Glede na to, da nimamo veliko konkurence pri voščenkah iz čebeljega voska, sem prepričan, da bo prej ali slej tudi Medenke voščenke mogoče najti na tujih policah.«