Velik potencial kreativnega sektorja
Raziskava Končno celovit pregled slovenskega kulturnega in kreativnega sektorja
Nedavno je Inštitut za ekonomska raziskovanja s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje izdal temeljito raziskavo slovenske ustvarjalnosti z naslovom Statistična analiza stanja kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017. Celovit pregled te gospodarske branže, ki sloni na kulturi, je zagotovo dobrodošel pri spodbujanju in razvoju velikega potenciala slovenskega kulturnega gospodarstva.
Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, je v predgovoru zapisal, da je »razvojna naloga ustvarjalnih poklicev in dejavnosti v družbi edinstvena. Zmogljivosti arhitekture, oblikovanja, oglaševanja, računalniškega programiranja, glasbe, gledališča, literature, kulturne dediščine in drugih dejavnosti, ki jih imenujemo kulturni in kreativni sektor, so mnogovrstne in v veliki meri (še) neizkoriščene. Kulturni in kreativni sektor je vse bolj relevanten za razvoj zdrave družbe in vzdržnega gospodarstva ter nepogrešljiv pri soočanju z ekološkimi, demografskimi, tehnološkimi in drugimi razvojnimi izzivi.«
Center za kreativnost skuša zapolniti raziskovalne, načrtovalske in proizvodne vrzeli v kulturnem in kreativnem sektorju ter prispevati k uveljavljanju razmer, v katerih bodo lahko ustvarjalci in podjetja v celoti izkoristili svoje zmogljivosti ter potenciale. Osrednja področja kulturnega in kreativnega sektorja so arhitektura, oglaševanje, oblikovanje in vizualne umetnosti, kulturna dediščina, arhivska in knjižnična dejavnost, knjige, kulturno-umetnostna vzgoja, glasbene umetnosti, uprizoritvene in intermedijske umetnosti, mediji, izdelava programske opreme in računalniških iger, film ter avdiovizualna dejavnost, kulturni turizem in drugo umetniško ustvarjanje.
Najobsežnejša raziskava doslej
Avtorji raziskave Nika Murovec, Damjan Kavaš in Tjaša Bartolj so za osnovo raziskave imeli tri baze podatkov statističnega urada, in sicer statistični register delovno aktivnega prebivalstva, statistični poslovodni register in baze mikropodatkov iz zaključnih računov podjetij. Obdelovali so jih lani v varni sobi statističnega urada. V raziskavo je bilo zajetih 35.212 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih, in 24.062 organizacijskih enot,
• 35.212 zaposlenih in 24.062 organizacijskih enot,
• skoraj tri milijarde evrov prihodkov,
• poklice prihodnosti. registriranih v tej branži. Največ organizacijskih enot je bilo leta 2017 na področju uprizoritvenih umetnosti in umetniškega ustvarjanja (26 odstotkov), najmanj (1 odstotek) pa na področju radia in televizije. Organizacijske enote najpogosteje sestavljajo samostojni podjetniki, kar 13.513, kar znaša 56 odstotkov, sledijo družbe z omejeno odgovornostjo, ki jih je 5482, kar je 23 odstotkov, samozaposlenih v kulturi je 2820 (12 odstotkov), zasebnih zavodov 860 (4 odstotke), društev 654 (3 odstotke), po en odstotek je javnih zavodov (253) in samostojnih novinarjev (229). Struktura organizacijskih oblik kaže, da pri nas na področju kulturnega in kreativnega sektorja prevladujejo samostojni podjetniki ter jih je precej več kot v preostalem gospodarstvu, kjer je delež 43-odstotni.
Poudariti velja, da so to večinoma prisilni samostojni podjetniki, kar je posledica slovenske politike zadnjih desetletij, ko so sistematično rahljali delovnopravno zakonodajo na škodo zaposlenih. To je prineslo povečanje negotovih oblik zaposlitve, kar je šibka točka tega gospodarskega sektorja.
Največ samozaposlenih v kulturi je bilo leta 2018 na področju arhitekture in oblikovanja, kar 829, 483 na področju vizualne umetnosti, 481 v glasbeni umetnosti, 473 v uprizoritvenih umetnostih, 324 na področju knjige, 268 na avdiovizualnem področju in filmu, 55 na področju dediščine, 53 v intermedijskih umetnostih in dva v arhivski dejavnosti.
2,7 odstotka prihodkov slovenskega gospodarstva
Iz raziskave je razvidno, da je pri nas v ustvarjalnem gospodarstvu zaposlenih 7 odstotkov ljudi in da ta branža zavzema nekaj več kot 10 odstotkov registriranih organizacijskih enot, med gospodarskimi subjekti pa vanj spada nekaj več kot 8 odstotkov aktivnih podjetij v slovenskem gospodarstvu. Kulturni in kreativni sektor je leta 2017 pri nas ustvaril nekaj manj kot tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva. Največ prihodkov od prodaje na področju kulturnega in kreativnega sektorja so leta 2017 ustvarili na področju knjige in medijev (27 odstotkov), nato pri izdelavi programske opreme in iger (19 odstotkov), sledijo oglaševanje (17 odstotkov), uprizoritvene umetnosti in umetniško ustvarjanje (8 odstotkov).
Kulturni in kreativni sektor je ustvaril več prihodka od kemične industrije, njegov delež je primerljiv s prihodki, ki jih je v tem letu ustvarila panoga proizvodnje električnih naprav. Tako so podjetja kreativnega gospodarstva k skupni ustvarjeni bruto dodani vrednosti v Sloveniji prispevala 3,5 odstotka. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v tej branži je 45.527 evrov, kar je več od povprečja gospodarstva, ki je 43.210 evrov. Na področju zaposlovanja in ustvarjene bruto dodane vrednoti je to branža, ki je pomembnejša od kemične industrije, proizvodnje računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov, po nekaterih kazalnikih je primerljiva z avtomobilsko industrijo.
Pomembnost sektorja
Po kazalniku poslovne uspešnosti so podjetja kulturnega in kreativnega sektorja leta 2017 ustvarila nekaj več kot 256 milijonov EBITDA, torej dobička iz poslovanja pred amortizacijo, kar je 3 odstotke EBITDA, ustvarjenega v slovenskih podjetjih.
Pomembnost tega sektorja je poleg rasti števila zaposlenih, v Evropski uniji se je od leta 2011 povečal in od leta 2018 zaposluje 8,7 milijona ljudi, predvsem v zelo visokem deležu intelektualnega kapitala ter velikih možnostih delovanja na mednarodnem in svetovnem trgu. To ni zanemarljivo, kajti prihodnost prinaša velike izzive, kar so med drugim zapisali v poročilu svetovnega gospodarskega foruma v Davosu o poklicih prihodnosti, za katere bodo najpomembnejše veščine denimo kompleksno reševanje problemov, kritično mišljenje, kreativnost in kognitivna fleksibilnost. V teh veščinah roboti in umetna inteligenca (še) niso boljši od ljudi. To pomeni, da nam bodo temeljne veščine kulturnega in kreativnega sektorja omogočile boljše sobivanje v prihajajoči četrti industrijski revoluciji.
Poklici te branže so poklici prihodnosti. Države, ki so to prepoznale, bodo lažje prišle do primernih odgovorov na izzive prihodnosti.