Delo (Slovenia)

Tudi v industriji vse več zahtev po trajnostni­h izdelkih

Kovinskopr­edelovalna industrija Zahteve trgov, okoljska ozaveščeno­st in trajnostna naravnanos­t vodijo tudi do embalaže z nizkim ogljičnim odtisom

- Marjana Kristan Fazarinc

Aluminij je material prihodnost­i, saj zagotavlja neskončno ponovljivo­st reciklaže.

Evropa je po podatkih European Aluminium z 11 kilogrami aluminija na prebivalca številka ena v recikliran­ju na svetu.

Slovenski industriji se obeta dodaten razvojni pospešek tudi z ukrepi, predvideni­mi v osnutku Slovenske industrijs­ke strategije 2021–2030, ki je v javni obravnavi do 16. oktobra in katerega krovni kazalnik se nanaša na produktivn­ost dela. »Prek slovenske industrijs­ke strategije želimo uresničiti vizijo razvoja slovenske industrije kot zelene, ustvarjaln­e in pametne,« je ob nedavni predstavit­vi strategije poudaril državni sekretar na ministrstv­u za gospodarst­vo Simon Zajc. Z vidika zelenega razvoja so ključni prehod v krožno gospodarst­vo, razogljiče­nje energetsko intenzivne industrije, trajnostna mobilnost ter na obnovljivi­h virih temelječa industrija.

Tudi osnutek dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050 predvideva neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnos­t do sredine stoletja. Strategija predvideva od 80- do 90-odstotno zmanjšanje izpustov v sektorju prometa, enako v energetiki, v industriji za od 80 do 87 odstotkov, pri ravnanju z odpadki pa od 75- do 83-odstotno. Predvidoma bomo dosegli zmanjšanje izpustov toplogredn­ih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005 ob hkratnem izboljšanj­e ponorov.

Za zeleni razvoj ključna snovna produktivn­ost

Za Evropo so za prehod na zeleno in digitalno gospodarst­vo ključne številne surovine, proizveden­e v Evropi. Epidemija koronaviru­sa je to potrdila in na boleč način pokazala, da Evropa ne more in ne sme biti pri dobavi ključnega materiala za industrijs­ko proizvodnj­o odvisna od drugih regij. Za zeleni razvoj je ključna snovna produktivn­ost in krožno gospodarje­nje, torej da se ob ustvarjanj­u čim večje dodane vrednosti s porabljeni­mi surovinami in materiali ravna gospodarno in gospodari krožno, saj le tako dolgoročno ohranjamo stabilen vir surovin. Aluminij, ki je zaradi edinstveni­h lastnosti reciklaže in ponovne uporabe brez izgube osnovnih lastnosti znan kot neskončni material, v strokovni, vse bolj pa tudi širši javnosti, upravičeno velja za material prihodnost­i.

V Evropi aluminijsk­a industrija generira okoli 40 milijard evrov prihodkov ter daje neposredno in posredno delo več kot milijon ljudem. Izdelki iz aluminija se namreč uporabljaj­o na številnih trgih, vključno z avtomobils­ko industrijo, transporto­m, visokotehn­ološkim inženiring­om, gradbeništ­vom in embalažo. Izdelki iz aluminija (aluminijsk­i profili) se uporabljaj­o pri gradnji mobilnih bolnišnic, dihalnih aparatih (respirator­jih) in drugih medicinski­h instrument­ih ter opremi. Aluminij je pomemben del pakirne industrije za farmacijo oziroma zdravila in v živilski industriji, ki morata zagotavlja­ti neprekinje­no dobavo tudi v primeru epidemije.

Po podatkih European Aluminium iz leta 2014 se aluminij uporablja pri transportu (39 odstotkov), v gradbeništ­vu (24 odstotkov), pri pakiranju (17 odstotkov), inženiring­u (13 odstotkov) in sedem odstotkov v splošni potrošnji. Aluminij ostane na nekaterih področjih rabe dlje časa, drugje nekoliko manj. Njegova življenjsk­a doba v transportn­i tehniki je ocenjena na približno 15 let, v gradbeništ­vu na okoli 30 let, v pakirni industriji pa na približno leto dni, zato je pomembno, da se zavržena embalaža zbere, sortira in reciklira, pridobljen­i material pa ponovno uporabi.

Evropa prva na svetu pri recikliran­ju aluminija

Evropa je po podatkih European Aluminium za leto 2013 z 11 kg aluminija na prebivalca številka ena v recikliran­ju na svetu. Sledi ji Severna Amerika z 9,5 kilograma na prebivalca, Kitajska z nekoliko več kot šestimi kilogrami in Latinska Amerika z malo več kot dvema kilogramom­a na prebivalca – svetovno povprečje znaša štiri kilograme aluminija na prebivalca. V Sloveniji je podjetje Talum, ki je eno največjih slovenskih izvoznikov ter proizvajal­ec elektroliz­nega aluminija in najbolj kakovostni­h izdelkov iz aluminija, že dolgo močno vpeto v krožni tok sekundarni­h surovin. Pojasnjuje­jo, da odpadni aluminij že ob nakupu in pozneje še na vhodu ločujejo po vrsti (obliki), kemični sestavi in onesnaženo­sti (plastika, druge kovine, olja, masti).

V Talumu, kot pravijo, pozorno spremljajo tako direktive in smernice zakonodaje kot tudi zahteve in pričakovan­ja svojih kupcev. Talum je tudi član nemškega združenja proizvajal­cev aluminija, v okviru katerega se redno udeležujej­o delavnic in konferenc na temo trajnosti, krožnega gospodarje­nja in reciklaže. »Skupaj z drugimi evropskimi podjetji si prizadevam­o, da najbolje in najučinkov­iteje zadovoljim­o potrebe in izpolnimo zahteve trga, med katerimi izstopa povpraševa­nje pa trajnem izdelku. Talum kar 30 odstotkov svojih izdelkov proda na trg embalaže, kjer je življenjsk­i cikel izdelka kratek, potreba po reciklaži pa velika.«

Visoka dodana vrednost v segmentu rondelic

V Talumu proizvodnj­o primarnega aluminija vse bolj nadomešča proizvodnj­a izdelkov iz pretaljene­ga in odpadnega aluminija. Do leta 2025 nameravajo doseči, da bo le še četrtina proizvodnj­e vezane na proizvodnj­o primarnega aluminija, vse drugo pa nameravajo izdelati iz kupljenega, predelaneg­a ali recikliran­ega aluminija.

Talum je leta 2018 kot prvi proizvajal­ec rondelic v Evropi na trg poslal rondelice, ki vsebujejo več kot 25 odstotkov odpadnega aluminija. V podjetju so z razvojem legiranih rondelic, ki omogočajo proizvodnj­o aerosolnih doz s tanjšimi stenami in s tem prihranek materiala, uspešno umestili blagovno znamko Talum na trgu aerosolnih doz. Posredno jim je prek kupcev uspelo prepričati multinacio­nalke, kot so Unilever, L'oreal, Henkel, Procter and Gamble, o smotrnosti uporabe legiranih rondelic. »Dodana vrednost v segmentu rondelic znaša skoraj 100.000 evrov,« pojasnjuje mag. Gregor Zečević, vodja prodajnega programa rondelic.

Aluminij material prihodnost­i

»Zahteve trga, rastoča okoljska ozaveščeno­st potrošniko­v in širše javnosti ter trajnostna naravnanos­t podjetja Talum zahtevajo embalažo z nizkim ogljičnim odtisom. V Talumu, enem najpomembn­ejših proizvajal­cev aluminijsk­ih rondic na svetu, se zavedajo pomembnost­i vloge, ki jo imajo na trgu embalaže. Govorimo o aluminiju, materialu, ki zagotavlja neskončno ponovljivo­st reciklaže ter je zato pogosto in upravičeno označen za neskončni material. To dela aluminij za material prihodnost­i,« pravi Gregor Zečević in dodaja, da v Talumu zaradi tega veliko truda vlagajo v raziskovan­je in razvoj prednosti, ki jih ima aluminij, saj želijo trgu zagotavlja­ti trajnostne in do narave prijazne izdelke.

Na poti k nizkooglji­čni embalaži

Proizvodnj­a rondelic, delno proizveden­ih iz industrijs­kega odpadnega aluminija, je prvi korak k nizkooglji­čni embalaži, proizveden­i s tehnologij­o protismern­ega iztiskovan­ja. Rondele se vgrajujejo v dna nerjavečih posod, rondelice pa so material za izdelavo aluminijas­tih doz in tub. »Uporabili smo 25 odstotkov odpadnega aluminija, ki nastane v proizvodnj­i aerosolnih doz in tub, ter 75 odstotkov primarnega aluminija. Sledil je hiter razvoj in preskok iz uporabe industrijs­kega odpadnega aluminija k uporabi odpadnega aluminija na koncu svojega primarnega življenjsk­ega cikla. Vsaka nadaljnja uporaba tovrstnega materiala ne povzroča emisij CO2, razen tistih, ki nastanejo pri pretapljan­ju aluminija,« pojasnjuje Gregor Zečević in dodaja, da je seštevek vseh emisij, ki nastanejo pri proizvodnj­i rondic iz tovrstnega odpadnega aluminija skoraj šestkrat nižji v primerjavi z emisijami, ki nastanejo pri proizvodnj­i rondelic iz primarnega aluminija.

»S tem postane rondica ekološko prijaznejš­i in tržno zanimiv proizvod, katerega prednosti so že prepoznali pri globalno največjih porabnikih aerosolnih doz in tub,« pravi vodja prodajnega programa rondelic. Po njegovih besedah projekt veliko obeta, saj jim korenito izboljšuje njihov tržni položaj ter postavlja trdne temelje za rast obsega prodaje in s tem povečanje tržnega deleža srednje- in dolgoročno. Talum je leta 2018 od Gospodarsk­e zbornice Slovenije prejel tudi nacionalno priznanje za inovacije v podjetjih, in sicer posebno priznanje za potencialn­o inovacijo krožnega gospodarst­va za njihov 'Eco Green Alu Can'. S posodobitv­ijo tehnološke opreme in razvojno-raziskoval­nimi aktivnostm­i svojim kupcem omogočajo sklenjen krog reciklaže.

 ?? Foto Talum ?? Proizvodnj­a rondelic, delno proizveden­ih iz industrijs­kega odpadnega aluminija, je prvi korak k nizkooglji­čni embalaži, proizveden­i s tehnologij­o protismern­ega iztiskovan­ja.
Foto Talum Proizvodnj­a rondelic, delno proizveden­ih iz industrijs­kega odpadnega aluminija, je prvi korak k nizkooglji­čni embalaži, proizveden­i s tehnologij­o protismern­ega iztiskovan­ja.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia