Bruselj s pravno gorjačo nad London
Brexit Komisija je sprožila postopek zaradi spornega zakona o notranjem trgu
Bruselj – Evropska komisija je začela postopek proti Združenemu kraljestvu, češ da s predlogom zakona o notranjem trgu krši sporazum o izstopu. Bruselj se sklicuje na peti člen ločitvenega sporazuma, po katerem EU in Združeno kraljestvo z vsem medsebojnim spoštovanjem in v dobri veri drug drugemu pomagata pri izvajanju nalog, ki izvirajo iz tega sporazuma.
Po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen je predlog zakona kršitev obveznosti ravnanja v dobri veri iz sporazuma o izstopu. Če bi bil zakon na Otoku sprejet, bi bil v popolnem nasprotju z irskim protokolom, ki je njegov del. Komisija je zato v London poslala uradni opomin, ki je prvi del kršitvenega postopka. London ima mesec dni časa za odgovor.
Zakon o notranjem trgu bi Londonu dopustil, da bi na Severnem Irskem, s sklicevanjem na zagotavljanje integritete Združenega kraljestva, zagotavljal subvencije podjetjem in črtal zahtevane izvozne deklaracije za blago, ki mora čez morje v Veliko Britanijo.
To v komisiji od začetka vidijo kot ravnanje, ki ni v dobri veri. Opozorili so, da je pogodbe treba spoštovati ( pacta sunt servanda). Kot rok, do katerega bi se moral London odpovedati spornim določbam, so določili konec septembra. V Bruslju ta teden sicer poteka deveti krog pogajanj o prihodnjih odnosih.
Bruselj – Za Evropsko unijo je zunanjepolitično delovanje vedno kočljivo, saj države članice vstopajo v bruseljske razprave na najvišji ravni z različnimi interesi. Najbolj žgočim temam, Belorusiji, Kitajski in Turčiji, so se posvetili prvi dan izrednega vrha EU.
dopisnik
Vrh je bil predstavljen za teden dni, ker je predsednik evropskega sveta Charles Michel moral v samoizolacijo. Tako se je reševanje blokade, povezane z uvajanjem sankcij proti beloruskim predstavnikom, vpletenim v volilno prevaro in nasilje nad protestniki, še bolj zavleklo. Konkretni odločitvi o ukrepih se je postavila po robu uradna Nikozija, ki ni bila zadovoljna z delovanjem Unije proti Turčiji. Ciper je skupaj z Grčijo zahteval odločnejše ukrepe proti Ankari v zvezi s spornim iskanjem plina in nafte v vzhodnem Sredozemlju.
Kako se postaviti glede Turčije, ki se je pod predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom povsem odmaknila od evropske poti, je eno od dolgoletnih vprašanj. Avstrija, denimo, zahteva uradno končanje (že tako boj ali manj zamrznjenih) pristopnih pogajanj in sprejetje sankcij kot odziv na zadnje dogodke. To, kar počne Turčija v vodah pod tujo suverenostjo, je po besedah kanclerja Sebastiana Kurza jasna kršitev mednarodnega prava na škodo Cipra in Grčije. Opozoril je še na nesprejemljivo politiko Turčije, ki da izrablja migrante kot orožje proti Evropi.
Kanclerka Angela Merkel je na drugi strani nastopila z bolj spravljivimi toni. Ne glede na razlike da bi morali imeti konstruktivne odnose z Ankaro, ki je partnerica v Natu in s katero smo medsebojno odvisni pri begunskem vprašanju. Pri razreševanju napetosti v vzhodnem Sredozemlju in Egejskem morju stavi na diplomacijo.
Po zadnjem osnutku sklepov, sestavljenem pred začetkom vrha, so se voditelji držav članic strinjali o vpeljavi sankcij proti Belorusiji. V zadnjih razpravah sicer še ni bilo verjetno, da bo na seznamu tudi Aleksander Lukašenko.
Odnosi s Pekingom
Velika tema je Kitajska. Unija si želi, da bi Peking prevzel večjo odgovornost za ukvarjanje s svetovnimi izzivi, zlasti z ambicioznejšimi podnebnimi cilji skladno s pariškim sporazumom, biotsko raznovrstnostjo in podporo multilateralnemu odzivu na covid-19. V odnosih s Kitajsko že tako igra veliko vlogo priprava investicijskega sporazuma, ki naj bi bil pod streho do konca leta. O zastrupitvi Alekseja Navalnega od Ruske federacije pričakujejo polno sodelovanje z organizacijo za prepoved jedrskega orožja. Premier Janez Janša je ob prihodu povedal, da na vrhu EU pričakuje solidarnost z Grčijo, Ciprom in beloruskimi državljani pri podpori njihovim demokratičnim težnjam. »EU ima na voljo ukrepe iz mehke moči in gospodarske sankcije,« je ocenil. Pravilno izbrani in pravilno časovno razporejeni da lahko imajo velik učinek. O boljši pripravljenosti EU na krize je ocenil, da bi morali proizvodne zmogljivosti locirati v Evropi in sestaviti seznam ključnih produktov (denimo umetna inteligenca, komunikacije in medicinska oprema), pri katerih ne bi smeli biti odvisni od drugih.
Danes bodo v ospredju vrha gospodarske teme, predvsem digitalna tranzicija in industrijska strategija. Na kratko naj bi se lotili brexita. Najbolj žgočih evropskih tem, povezanih s proračunom, financiranjem okrevanja in vladavino prava, uradno ni na dnevnem redu.
• Zapleti z uvajanjem sankcij proti Belorusiji.
• Različna stališča o odzivih na turško ravnanje.
• Najbolj žgoče evropske teme na obrobju vrha.
»EU ima na voljo ukrepe iz mehke moči in gospodarske sankcije,« je ocenil premier Janez Janša.