Ustavimo pranje denarja, da bi ustavili teroriste
Nathan A. Sales Koordinator za boj proti terorizmu pri State Departmentu o varnosti v regiji in Evropi
Nathan A. Sales, koordinator za boj proti terorizmu na ameriškem zunanjem ministrstvu, o varnosti v regiji in Evropi
Teroristična omrežja so spretna, hitro se prilagajajo spremembam in delujejo globalizirano. Toda države lahko uničijo samo, če so podobno povezane in podobno učinkovite, je poudaril veleposlanik Nathan A. Sales. Nekdanji profesor prava je že tri leta koordinator za boj proti terorizmu pri ameriškem zunanjem ministrstvu. Ta teden je bil v Ljubljani, kjer je obiskal tudi kabinet predsednika vlade. Teroristi za svoj obstoj in dejavnosti potrebujejo denar. Če jim pravočasno ustavimo dotok denarja, bo tudi nedolžnih žrtev manj, je poudaril sogovornik.
Trenutno se veliko ukvarjate s prepričevanjem držav o boju proti Hezbolahu. Kaj ima Slovenija s tem?
Grožnja Hezbolaha ni omejena zgolj na Bližnji vzhod. To je predvsem teroristična skupina. Ni politično gibanje, ni organizacija za socialno skrb, ampak je teroristična skupina. Zaskrbljeni smo zaradi dosega in globine, v katero sega ta organizacija, vključno z osrčjem Evrope. Pred kratkim smo objavili informacijo o Hezbolahovih skladiščih amonijevega nitrata na različnih koncih sveta. Skladiščijo na tone amonijevega nitrata v evropskih državah, denimo v Franciji, Nemčiji, Italiji, Švici in Španiji.
Tudi v Sloveniji?
Tega nisem javno povedal.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da danes še nisem pripravljen javno povedati več o drugih državah. Smo pa zaskrbljeni, ker smo našli skladišča eksploziva v toliko zahodnoevropskih državah. Očitno je, zakaj je to orožje uskladiščeno tam, kjer je – ker bo uporabljeno. Samo čakajo na ukaze vodstva iz Teherana in Libanona.
Govorite o materialih, ki niso eksplozivi, jih je pa mogoče uporabiti v ta namen?
Tako je.
In ne morete zanikati obstoja takšnih skladišč v Sloveniji?
Ne bom rekel, da so v Sloveniji, in ne bom rekel, da jih ni. Smo pa ugotovili in javno povedali, da tovrstne zmogljivosti obstajajo marsikje drugje v Evropi. Enake dejavnosti smo videli v Bolgariji, na Cipru, v Grčiji in drugje. Gre za to, da bi morale vse države v Evropi obravnavati Hezbolah kot grožnjo. Ne glede na to, ali je njihovo orožje skladiščeno v vaši državi ali kje drugje v Evropi, ga je mogoče uporabiti kjerkoli v Evropi in z njim povzročiti veliko razdejanje.
Ste zato tu?
V Slovenijo sem se prišel pogovarjat s partnerji, da bi videli, ali obstaja podobna politična volja za preganjanje Hezbolaha tu, kot jo vidimo v Nemčiji, na Kosovu in v Srbiji.
In? Ste v dosedanjih pogovorih s slovenskimi kolegi zaznali to politično voljo?
Ne morem govoriti v imenu slovenske vlade, kar smo slišali, je bila pripravljenost biti dober partner Združenim državam Amerike. Ta pripravljenost je obojestranska. Slovenija je bila prva država v osrednji in vzhodni Evropi, ki so ji odpravili vizume za vstop v ZDA, zdaj je takšnih držav veliko, vendar je bila Slovenija prva. To je znak, koliko v ZDA cenimo to partnerstvo in kako si želimo sodelovati ter poglabljati sodelovanje s Slovenijo.
Naš geostrateški položaj določa vpetost med Balkan in osrednjo Evropo, s tem so povezani številni varnostni izzivi. Kako lahko Slovenija ob zaostritvi varnostnih razmer v regiji ostane tako varna, kot je?
Slovenija je imela srečo, da se ni soočila z nekaterimi neposrednimi terorističnimi grožnjami, ki so jih izkusile nekatere druge države v regiji. Toda sreča ni strategija. Treba je sodelovati pri razvoju zmogljivosti in delitvi informacij, da drug drugemu pomagamo ohraniti varnost. Podobno kot Slovenija so tudi ZDA močno osredotočene na spremljanje dogajanja na zahodu Balkana.
Konkretno?
Videli smo veliko borcev iz Albanije, Kosova ter Bosne in Hercegovine, ki so se borili v Siriji in Iraku. Nekateri med njimi so se vrnili. Zagotoviti moramo, da bodo tisti, ki so zakrivili zločine, zanje tudi odgovarjali. Pomagali smo izboljšati zmogljivosti pravosodnih sistemov v teh državah, da lahko tuje borce po vrnitvi kaznujejo za morebitne zločine. Pomagali smo tudi izboljšati nadzor meja v teh državah, med drugim z delitvijo informacij, uvedbo biometrije, ažurnim preverjanjem, ali so ljudje, ki prehajajo mejo, na seznamih iskanih osumljencev terorizma.
Podobna partnerstva imamo tudi tu, v Sloveniji, prepričani smo, da lahko le s sodelovanjem vzajemno obvarujemo naše meje.
Ste zadovoljni z napredkom boja proti terorizmu v regiji?
Mislim, da je današnje stanje boljše kot pred petimi leti. Meje so bolje nadzorovane, ni več možno prosto prehajanje meja, večja je preglednost vstopov in izstopov iz držav. Tožilci bolje opravljajo svoje delo, bolje razvijajo primere, tesno sodelujejo s policijo pri zagotavljanju trdnih dokazov. Vidimo tudi napredek pri sodnem delu, pri obsodbah ljudi, osumljenih terorizma. Zelo pomembno je tudi, da je več parlamentov okrepilo zakonodajo, da so ustrezno ovrednotili težo terorističnih dejanj. To je še en spodbuden napredek.
Glede na bližino je za nas precej pomembno, kako se Bosna in Hercegovina sooča z grožnjo terorizma.
Vsaka država ima svoja močna področja in področja, ki bi jih lahko izboljšala. Bosna in Hercegovina je dobro izboljšala varnost meja in preiskave ter pregon kaznivih dejanj. Toda podobno kot katerakoli druga država lahko izboljša še marsikaj. Nikoli nismo dovolj dobri, ker se teroristi nenehno prilagajajo spremembam in iščejo načine, kako premagati sistem. Zato sem tu, da se prepričamo, da ohranjamo napredek v postopku nenehnega izboljševanja varnosti.
Celotna regija ima težave s pranjem denarja, korupcijo, organiziranim kriminalom, težko je opaziti mejo med kriminalom in politiko. Kako se je v takem okolju sploh mogoče spopasti s terorizmom?
To je pomembno vprašanje, ki izpostavlja pomen financiranja terorizma. Ni dovolj ustaviti zgolj človeka z bombo, ustaviti moramo tistega, ki plača za nakup oziroma izdelavo bombe. Da bi ustavili terorizem, je treba ustaviti pranje denarja, poslovanje prek fiktivnih podjetij in druge sporne načine poslovanja, s katerimi je omogočeno financiranje teroristov. Tu ni skrivnosti, zagotoviti je treba transparentno poslovanje in računovodska pravila za banke, zmožnost vzpostavljanja finančnih sankcij ne le proti izvajalcem terorističnih dejanj in operativcem, temveč tudi proti podpornim strukturam, ki jim omogočajo delovanje. Ne moremo dovoliti varnega prostora v finančnem sistemu za storilce tovrstnih dejanj, poskrbeti moramo za enotnost vseh držav v regiji in Evropi pri izključevanju nezakonitih transakcij in onemogočanju storilcev na vsakem koraku.
V Sloveniji je odmevala zgodba o domnevnem pranju iranskega denarja prek računov naše največje banke. Lahko pojasnite, kako to ogroža varnost pri nas in po svetu?
Tovrstno poslovanje je tipično za Iran. Iran in njegove teroristične izpostave, kot je Hezbolah, vodijo obsežno mrežo podjetij, ki so na različne načine vpletena v tihotapljenje in trgovino z ljudmi, trgovino z narkotiki, pranje denarja in podobne nezakonite dejavnosti, s katerimi financirajo teroristične akcije. Torej ni presenetljivo, da so poskusili izkoristiti tudi slovenski finančni sistem. Spodbudno se nam zdi, da je zadeva prišla na dan in da je slovenska oblast odločno ukrepala za izboljšanje zadev.
Torej smo se kot država v tem primeru ustrezno odzvali?
Mislim, da je to bil uspeh. Vendar to izpostavlja še večji izziv, da moramo nenehno biti pripravljeni na tovrstne dejavnosti. Samo zato, ker je eno omrežje ugasnilo, ne moremo sklepati, da je vse v redu. Paziti moramo na druge mreže, ki so gotovo prisotne. Najboljši način, da to dosežemo, je sodelovanje in medsebojno deljenje informacij, saj je obema stranema v interesu, da iranska ali Hezbolahova finančna omrežja v Sloveniji ugasnejo. Slovenija noče biti finančno zatočišče za iranske teroriste, tega si ne želi nobena država.
Je Slovenija kdaj bila finančno zatočišče za teroriste?
Ne. Razlog, da tako mislim, je v tem, da je pokazala odločnost, da zagotovi red v svojem finančnem sistemu. V Sloveniji smo videli natanko to, kar smo upali, torej to, da je prepoznala grožnjo, ki ni edinstvena za to državo, se je pa dotika, in zavzetost, da bo v sodelovanju z nami in drugimi evropskimi državami tovrstne dejavnosti ustavila.
Preiskava o pranju denarja še poteka, je pa specializirano državno tožilstvo del predkazenskega postopka v zadevi Farrokh, v kateri so preverjali sum zlorabe položaja bančnikov iz NLB, končalo s sklepom o zavrženju kazenske ovadbe. Ali lahko mirno spimo?
Iz očitnih razlogov ne morem komentirati podrobnosti posameznega primera. Naj vam odgovorim bolj na splošno. Iranske in Hezbolahove finančne lovke najdemo povsod po svetu. Tudi v Sloveniji ste lahko brali, kako Iran upravlja svoja omrežja za pranje denarja, med drugim s prodajo avtomobilov iz Severne in Južne Amerike v Afriko, s kupnino plačuje mamila, potem pa izkupiček od trgovine z mamili nameni za financiranje operacij trgovine z ljudmi. Vse to je prepleteno in vsaka od teh operacij, vsako od teh podjetij je ranljivo. Da bi na koncu lahko financirali dejavnosti Hezbolaha v Libanonu, mora ta denar na neki točki vstopiti v normalen, zakonit finančni sistem, kjerkoli v Evropi, na Bližnjem vzhodu ali v ZDA. Točka, na kateri se denar iz nezakonitih dejavnosti dotakne zakonitega finančnega sistema, je naša priložnost, da sesujemo takšno omrežje. To naše finančno ministrstvo počne bolje kot marsikdo na svetu, prav zaradi tesnih partnerstev po vsem svetu.
Italijanski mafijec Maurizio Prestieri je pred leti v pogovoru s pisateljem Robertom Savianom, avtorjem knjige Gomora, izjavil, da je Slovenija raj za mafijo. Če se mafijci tu počutijo varne, kako varni smo navadni državljani?
Te izjave mi niso znane in jih težko komentiram. Bi pa na vašem mestu kot pomirjujoče dejstvo vzel tesno partnerstvo Slovenije z ZDA v boju proti terorizmu. Navsezadnje tudi odločen odziv slovenskih oblasti na poskus pranja iranskega denarja kaže, da se je država zmožna ustrezno odzvati na tovrstne izzive.
Ne le mafijci, tu se vsi počutimo varne. Kako ljudem v tako varnem okolju dopovedati, da je
treba vlagati trud in denar v zagotavljanje varnosti?
To je dobro vprašanje, spominja me na to, kako smo se v ZDA počutili do 11. septembra leta 2001. Vsi smo verjeli, da smo varni, v noči s ponedeljka na torek pa dveh stolpnic ni bilo več. Slovenija ima srečo, da se ni soočila s podobnimi napadi, kot so jim bili priča denimo v Madridu in marsikje drugje. Prav zato je pomembno, da poskrbite, da tako tudi ostane. Teroristom ni mar za meje, teroristična grožnja je globalna in nikoli ne moremo biti prepričani, da jutri ne bo težav, če jih ni bilo v preteklosti. Splača se potruditi, da takšnih težav tudi v prihodnosti ne bo.
ZDA so veliko vložile v varnost. Ste bolj varni? Se počutite bolj varne?
Da, počutimo se bolj varne in tudi smo bolj varni. Varnostni ukrepi, ki smo jih sprejeli po 11. septembru 2001, niso bili zaman. Navodila, kaj deluje, niso skrivnost. Jasno je, kaj deluje, deljenje informacij, varovanje meja, preprečevanje financiranja in podobno. Čeprav se počutimo varnejše in smo varnejši, si ne moremo privoščiti počitka. V trenutku, ko se bomo sprostili, bo to priložnost za teroriste.
Narava terorizma se spreminja. Kako odgovoriti na te spremembe?
IS danes ni ista kot pred petimi leti. Islamske države ni več, ampak ni izginila, samo spremenila je način delovanja in se razpršila. Delujejo močno povezano po vsem svetu, za sesutje omrežja tudi sami potrebujemo delujoče omrežje. Ne smemo jim dati prostora, v katerem se bodo počutili varne. Dokler so imeli Rako, so lahko delovali od tam. Zdaj tega ni več in so prisiljeni v oblikovanje več mednarodnih partnerstev in iskanje varnih kotičkov s partnerji.
Ljubljana ni Madrid, Pariz ali London, ki so na videz očitne teroristične tarče. Smo lahko prepričani, da bomo še naprej nezanimivi za teroriste?
Kot rečeno, teroristi se nenehno prilagajajo. Če je pomembna tarča premočno zaščitena, se preusmerijo v nekaj, kar se jim zdi lažje dosegljiva tarča. Ko ni šlo drugače, so teroristi napadli na bostonskem maratonu, streljali v nočnih klubih, napadli na množičnih dogodkih na prostem in podobno. Slovenija doslej na srečo ni bila zanimiva za tovrstne akcije, upajmo, da bo tako tudi ostalo. Zgolj sreča in upanje nista strategija, potrebujemo dejanja, da bomo srečni tudi ostali.
Sreča in upanje nista strategija, potrebna so dejanja, da bomo srečni tudi ostali.
V Sloveniji smo videli natanko to, kar smo upali, torej to, da je prepoznala grožnjo, ki sicer ni edinstvena za to državo, se je pa dotika.
Točka, na kateri se denar iz nezakonitih dejavnosti dotakne zakonitega finančnega sistema, je naša priložnost, da sesujemo takšno omrežje.