Novi superagenciji bo nadzirala vlada

Regulatorji trga Namesto osmih agencij vlada predlaga dve – Direktorje bi imenovala in razreševala sama

Ljubljana – Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo zakon, s katerim nameravajo osem državnih regulatornih agencij združiti v le dve, smo izvedeli. Če bo predlagani zakon sprejet, si bo vlada v enem zamahu podredila osem različnih regulatorjev trga, predlagana rešitev pa odpira tudi možnost za njihovo večjo odvisnost od politike.

Maja Grgič, Nejc Gole

Kot je mogoče izvedeti, bi vlada v novo agencijo za trg in potrošnike združila šest agencij – za varstvo konkurence, telekomunikacije, civilno letalstvo, potrošnike, železniški promet in energijo. Poleg tega bi agenciji za trg vrednostnih papirjev in za zavarovalni nadzor združila v eno agencijo za finančne trge. Skupna lastnost nove ureditve bi bila, da bi tako svet kot vodstvi obeh agencij imenovala kar vlada, medtem ko je bila do zdaj zaradi zagotavljanja samostojnosti to marsikje naloga državnega zbora. Vlada bi tako lahko postavila nove šefe agencij in po novem posredno vplivala tudi na pomembne odločitve regulatorjev, ki zadevajo tako interese države kot politikov.

Na ministrstvu za gospodarstvo so potrdili, da se »v smislu debirokratizacije kot enega ključnih ciljev vlade izvajajo tudi aktivnosti v zvezi z morebitnim povezovanjem nekaterih regulatornih organov«. »Trenutno poteka medresorsko usklajevanje in analiza učinkov sinergij poenotenega izvajanja nalog regulatornih organov ter s tem večje učinkovitosti in fleksibilnosti, « še dodajajo. Kdaj bi se povezovanje lahko realiziralo, je, pravijo, prenagljeno govoriti. Rok za pripombe se bo menda iztekel prihodnji teden, zanimivo pa je, da vse agencije z rešitvami niso seznanjene.

Ljubljana – Vlada bi v novo agencijo za trg in potrošnike združila šest do zdaj ločenih agencij s skoraj 400 zaposlenimi in 24 milijoni evrov ustvarjenih prihodkov lani ter del gospodarskega ministrstva. Superagencija, na katero bi velik vpliv imela vlada, bi odločala o turističnem holdingu, demografskem skladu, podelitvi frekvenc 5G, elektronskih medijih.

V superagencijo bi vlada združila agencije za varstvo konkurence (AVK), za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) in za energijo, agencije za železniški promet, za varnost prometa, za civilno letalstvo ter menda tudi del ministrstva za gospodarstvo, ki se ukvarja s potrošniki.

Lažja pot za kadrovanje

Novo agencijo naj bi po neuradnih informacijah vodili štirje direktorji, ki bi jih na predlog sveta agencije imenovala vlada. Ta bi imenovala tudi svet. Vlada ima že zdaj na predlog sveta ali resornega ministra pristojnost imenovati direktorje nekaterih agencij, ne pa vseh. Varuha konkurence in svet AVK, denimo, imenuje državni zbor na predlog vlade. Vlada bi tako imela lažjo pot za kadrovanje. Danes je, denimo, razrešitev varuha konkurence težja, zato so pri gospodarskem ministrstvu lani želeli spremeniti zakon.

Kdor bi imel nadzor nad superagencijo, bo sprejemal pomembne odločitve za državo. Z vidika konkurence bi odločal o dveh pomembnih vladnih projektih – demografskem skladu in turističnem holdingu. Ta naloga bi sicer čakala AVK. Varuh konkurence bo moral podrobno spremljati tudi dogajanja na trgu po vladni liberalizaciji cen goriv. S področja Akosa bi nova agencija morala izpeljati dražbo frekvenc za 5G. Akos je tudi regulator elektronskih medijev in ima pomembno vlogo pri delovanju slovenskega medijskega trga.

Agencija za energijo je regulator na področju trga z energijo, katere naloga je vzpostavljanje razmer za konkurenčnost ob upoštevanju zahtev za zanesljivo in kakovostno oskrbo. Agencija za varnost prometa ima regulatorne naloge s področja voznikov in vozil ter deluje v preventivi, vzgoji in usposabljanju v cestnem prometu. Agencija za železniški promet skrbi za varno delovanje železniškega sistema, agencija za civilno letalstvo pa za letalsko varnost.

Korak nazaj na strokovnem področju

Agencije, ki jih namerava vlada združiti, imajo različne naloge in izpolnjujejo različne interese. AVK, na primer, nadzoruje tudi druge agencije, ne le gospodarskih družb.

V več agencijah predloga niso želeli komentirati. Rok Marolt, direktor agencije za civilno letalstvo, pa je povedal, da je bil v četrtek seznanjen s predlogom zakona in da imajo možnost za pripombe do torka: »To je zame presenečenje in ne poznam namena novega zakona.« Opozoril je, da bi bila združitev agencije za civilno letalstvo z drugimi agencijami pomenila korak deset let nazaj na strokovnem področju ter da bo »v tem konglomeratu težko zagotavljati isto raven letalske varnosti in storitev uporabnikom«. Slovenija je agencijo za civilno letalstvo ustanovila leta 2011, potem ko je Mednarodna organizacija civilnega letalstva po reviziji med pripombami zapisala, da Slovenija nima neodvisne agencije: »Mednarodne letalske ustanove zahtevajo neodvisno telo za letalski promet, k čemur se je zavezala tudi Slovenija s podpisom čikaške konvencije. Ta državi omogoča mednarodne letalske povezave. «