Zmanjševanje neodvisnosti

ATVP in AZN Organe skupne agencije bi imenovala in razreševala kar vlada

Ljubljana – Vladni načrt ukinitve večjih agencij predvideva združitev regulatorjev kapitalskega in zavarovalniškega trga v agencijo za finančne trge, smo izvedeli neuradno. Skrb pa vzbuja to, da bi bilo po novem imenovanje organov agencije neposredno v rokah vlade, kar bi v negotovost postavilo samostojnost in neodvisnost združenega regulatorja ter odprlo pot za politične vplive.

Predlog zakona o agenciji za trg in potrošnike ter javni agenciji za finančne trge po neuradnih informacijah predvideva združitev agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki bedi nad kapitalskim trgom, in agencije za zavarovalni nadzor (AZN), ki nadzira zavarovalniški trg. Za pojasnila smo se obrnili na ministrstvo za finance, ki je pristojno za ti dve področji, a so nas tam z vprašanji, zanimivo, usmerili na ministrstvo za gospodarstvo.

Neuradno je pa mogoče izvedeti, da bi bila združena agencija menda bolj podrejena vladi. Direktorja ATVP in AZN ter člane njunih svetov je do zdaj na predlog vlade imenoval državni zbor, omenjeni novi zakon pa po naših informacijah predvideva, da bi člane sveta nove agencije na podlagi javnega razpisa imenovala vlada, tričlansko upravo agencije pa bi na predlog sveta prav tako imenovala vlada in torej ne državni zbor. Kot je razumeti, bi organe vlada tudi razreševala na lastno pobudo ali na pobudo sveta tudi zaradi nevestnega ali nestrokovnega dela.

S predlogom niso seznanjeni

Ne v ATVP ne v AZN novih zakonskih rešitev ne komentirajo, ker da z njimi niso seznanjeni. Že leta 2017, ko je vlada Mira Cerarja podobno poskušala agenciji bolj podrediti vladi, so v obeh institucijah temu nasprotovali, saj da to posega v neodvisnost in samostojnost njihovega dela.

In kje bi se to lahko poznalo? ATVP nadzira za okoli 55 milijard evrov finančnih instrumentov. Poleg izdaje različnih dovoljenj, potrjevanja prospektov in vodenja registrov, na trgu finančnih instrumentov nadzira tudi morebitne zlorabe. Pod njenim drobnogledom se tako znajdejo tudi državne družbe in včasih tudi člani vlade, zato je vprašanje, kako učinkovito to vlogo lahko opravljajo organi, ki jih neposredno nastavlja vlada. ATVP je, denimo, pred časom nekaterim državnim lastnikom odvzela glasovalne pravice, leta 2017 pa je agencija sprožila postopek proti predsedniku uprave Gorenja Franju Bobincu, ker je premiera Cerarja seznanil z notranjo informacijo. Prejšnji teden je agencija začela preverjati, ali je minister za infrastrukturo Andrej Vizjak pri nakupu delnic Petrola zlorabil notranje informacije.

Podobna prepletenost z vladnimi interesi lahko nastopi pri nalogah AZN, ki nadzoruje zavarovalnice in pokojninske družbe. Agencija namreč izdaja licence za opravljanje poslov in vodenje zavarovalnic, od katerih so kar tri velike v državni (so)lasti. Povedano drugače, vlada bi tako lahko posredno vplivala na to, kdo bo smel sedeti v vodstvu posamezne zavarovalnice in kdo ne. Poleg tega AZN daje soglasja za pridobitev kvalificiranih deležev v zavarovalnicah, za kar je politika do zdaj prav tako že izkazala jasen interes, denimo v primeru Save Re in Adrisa.

Zaskrbljenost nad rešitvami, ki so vladi podrejale obe agenciji in nato niso bile sprejete, sta pred tremi leti že izrazila evropski nadzornik trga vrednostnih papirjev Esma in evropska zavarovalna agencija Eiopa. Glede neodvisnosti finančnih regulatorjev pa ima svoje zahteve tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).