Z novimi generacijami delitve manj pomembne
Obletnica združitve Vzhodne in Zahodne Nemčije Vlada odpravlja plačevanje solidarnostnega davka, razlike se manjšajo
Frankfurt – V letu, ko Nemčija zaznamuje 30-letnico združitve, je – po naključju ali ne – zvezna vlada sprejela tudi zakon, ki ukinja plačevanje solidarnostnega davka za pokrivanje stroškov združitve obeh Nemčij. Tako imenovani »soli«, ki je predstavljal 5,5 odstotka davkov na plače, bo veljal le še za 10 odstotkov državljanov z najvišjimi prihodki. Ob praznovanju 30. obletnice združitve Nemci tako vsaj v finančnem smislu to poglavje puščajo za sabo.
dopisnica
Ne pa tudi na splošno v življenju. Kar dve tretjini Nemcev namreč meni, da proces združevanja še ni končan. V nekdanjih vzhodnonemških deželah je ta delež še višji – več kot 80 odstotkov. Na zahodu so plače in pokojnine še vedno v povprečju za petino višje kot na vzhodu. Migracije še vedno potekajo v smeri vzhod–zahod in precej redkeje v obratni smeri. Pa tudi politično se zahod in vzhod jasno ločita. Če na zahodu Nemci pogosteje glasujejo za zelene, na vzhodu pogosteje volijo skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD). Velik delež Nemcev, ki živijo na vzhodu, se še vedno počuti drugorazredne državljane.
»Ossiji« in »Wessiji« so si vse manj tuji
Čeprav so razlike med vzhodom in zahodom še vedno opazne, so si »Ossiji« in »Wessiji« vse manj tuji, združitev pa vse več ljudi ocenjuje kot pozitivno za njihov del države, je pokazala študija ob 30-letnici združitve v ustanovi Otto-Brenner. Delež tistih, ki drugo polovico Nemčije vidi kot tujo, se je med letoma 1991 in 2018 s 26 odstotkov znižal na 16. Delež Nemcev, ki živijo na vzhodu in vidijo združitev kot pozitivno, se je v tem obdobju zvišal s 37,9 na 65 odstotkov, na drugi strani se je ta delež povišal s 33,6 na 56,6 odstotka. Raziskovalci so ugotovili, da je delitev na »Ossije« in »Wessije« vse manj pomembna predvsem zaradi menjave generacij. Mlajši se s tovrstnimi delitvami vse manj obremenjujejo.
Po besedah sociologa Kaia Unzickerja iz ustanove Otto-Brenner Nemci, ki živijo na vzhodu, gledajo na združitev z vidika mirne revolucije in ponedeljkovih protestov, ki so nazadnje privedli do sprememb. Na zahodu Nemci vidijo združitev skozi prizmo gospodarskega in političnega propada Vzhodne Nemčije, zaradi česar se je ta morala združiti z Zahodno. Od tu izvirajo različne ocene starejših generacij, kdo je koliko prispeval k združitvi in kdo je koliko združitev financiral.
Združitev je prinesla tudi poražence
Zgodovinar Ilko-Sascha Kowalczuk je v dokumentarcu ob 30-letnici, ki so ga pred kratkim predvajali na eni od nemških televizij, opozoril, da je združitev prinesla tudi poražence. Po zgodovinskem dogodku so bile tovarne na vzhodni strani nenadoma nekonkurenčne, njihovi izdelki pa nezanimivi. Zlasti Nemci na vzhodu so prisegali na zahodnonemške izdelke. Prej industrijska središča so čez noč propadla. Nenadna visoka brezposelnost je pri mnogih povzročila veliko razočaranje. Številni Nemci, predvsem na vzhodu, menijo, da ni bilo združitve, ampak nekakšen prevzem.
Mlajši se ne obremenjujejo več
Pri mlajših generacijah se vplivi družbene ureditve nekdanje Vzhodne Nemčije čedalje manj poznajo, prav tako jih manj obremenjujejo problemi, ki so nastopili, ko je sistem na vzhodu kolapsiral. Eno od zanimivejših raziskav o »Ossijih« in »Wessijih« so za časnik Die Zeit opravili na nemškem inštitutu za ekonomske raziskave DIW. Med drugim je pokazala, da se tisti, ki so se preselili z vzhoda na zahod in obratno, v svojih prepričanjih niso kaj dosti spremenili. Tako na primer vzhodni Nemci, ki so se preselili na zahod, še vedno pogosteje glasujejo za AfD kot zahodni Nemci. Tisti, ki so se preselili z zahoda na vzhod, pa pogosteje za zelene. A obstaja tudi pomembna razlika, ko gre za starost.
Mlajše generacije, ki se preselijo na zahod, zapuščajo AfD in pogosteje glasujejo za zelene. Tisti, ki se preselijo na vzhod, pa ostajajo zvesti zelenim. AfD je tako tudi po tej raziskavi predvsem stranka starejše generacije Nemcev, ki živijo na vzhodu, in ima več opraviti z vzgojo kot z izkušnjo z migranti.