Malo ozemlje v veliki igri
Armenija in Azerbajdžan Ali v Gorskem Karabahu poteka tudi posredni in podtalni izraelsko-iranski spopad?
Pariz je obtožil Ankaro vmešavanja v spopade v Gorskem Karabahu, Moskva pa poskuša umiriti armensko zaveznico in velikega kupca ruskega orožja Azerbajdžan. O tem, kakšno vlogo v tej razvlečeni armensko-azerbajdžanski zgodbi igrata dve drugi, med sabo sprti regionalni sili, ni veliko slišati.
Po poročanju z obeh strani fronte se spopadi, ki so se začeli v soboto, kljub pozivom k umiritvi, ki prihajajo z vseh strani, ne umirjajo. Na mednarodnem prizorišču podžiga azerbajdžanski boj za osvoboditev svojega ozemlja zgolj Turčija, ki se je po Siriji in Libiji vmešala še v tretjo »vojno prek posrednikov« proti Rusiji, ki vsaj navzven poskuša igrati uravnoteženo diplomatsko igro. Tudi drugi svetovni in regionalni igralci so pozvali k diplomatski rešitvi krize. Takšno je tudi uradno stališče v Iranu, ki si deli mejo z obema vojskujočima se državama, takšno je bilo sporočilo pogovorov vodje iranske diplomacije s kolegoma iz Armenije in
Azerbajdžana. Iran, kjer je najbrž naseljenih celo več Azerbajdžancev kakor v domovini, v Bakuju obtožujejo, da v tej vojni ni nevtralen. Že poleti, ko so bili prvi resni spopadi, so azerbajdžanski mediji poročali, da Rusija prek Irana pošilja orožje armenskim upornikom v Gorskem Karabahu. Takšne obtožbe, ki so se zadnji teden spet množično ponovile, so v Teheranu odločno zanikali.
Iz kabineta predsednika Hasana Rohanija so zagotovili, da je Iran vedno spoštoval ozemeljsko celovitost Azerbajdžana, katerega del je uradno, ne pa tudi dejansko, Gorski Karabah. Tako rekoč je ponovil besede, ki jih je v zadnjih dnevih že večkrat izrekel turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan: »Po našem mnenju bo konec okupacije prinesel stabilnost v regijo.« Razlika med tekmujočima islamskima režimoma v Ankari in Teheranu je v poti do istega cilja. Medtem ko je Erdoğan včeraj napovedal boj za azerbajdžansko ozemlje, dokler ne bo osvobojeno armenske okupacije, je njegov iranski kolega Rohani pred dnevi armenskemu premieru Nikoli Pašinjanu po telefonu razlagal, da »si naša regija ne more več privoščiti nestabilnosti in novih vojn. Želimo si, da bi bili boji takoj ustavljeni in da bi skupaj rešili težave s političnim dialogom in skladno z mednarodnim pravom.«
Kjer je Iran, je tudi Izrael
Kjer je Iran, se kmalu pojavi tudi njegov smrtni sovražnik Izrael. Tega v Erevanu že dlje časa ostro kritizirajo zaradi prodaje orožja Azerbajdžanu. V četrtek so zaradi tega poklicali na posvet v domovino armenskega veleposlanika v Tel Avivu. Azerbajdžan, ki je še pred petimi leti 85 odstotkov oborožitve kupoval od Rusije, je v zadnjem času »uravnotežil« mednarodne nakupe. Še vedno dobi največ tujega orožja, 51 odstotkov, iz Rusije, toda po podatkih stockholmskega inštituta Sipri ga je v letih 2014–2018 kar 43 odstotkov kupil od Izraela. Od svoje velike mednarodne podpornice Turčije je v tem času dobil le okoli 3 odstotke uvoženega orožja.
Julija, ko so se razvneli spopadi ob mednarodno priznanih mejah med državama, je armensko obrambno ministrstvo pokazalo več sestreljenih azerbajdžanskih brezpilotnikov, kupljenih v Izraelu. Takrat je armenski zunanji minister Zohrab Mnacakanjan v pogovoru za Jerusalem Post državo Judov, ki jih z Armenci druži podobna genocidna zgodovina, pozval, naj preneha prodajati orožje Azerbajdžancem, ki z njim pobijajo civilno prebivalstvo. V sredo je savdska televizija Al Arabija objavila izjavo neimenovanega ameriškega diplomata, da je minuli konec tedna Izrael spet poslal orožje v Azerbajdžan. Zunanjepolitični svetovalec azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva Hikmet Hadžijev je pred dnevi povedal, da vojaško sodelovanje z Izraelom ni skrivnost. »Če se v Armeniji bojijo brezpilotnikov, ki jih uporablja Azerbajdžan, naj prenehajo okupacijo,« je izjavil za spletišče Axios.