Čas, ko je bilo zgodovine na pretek
Obdobje, s katerim se bomo od zdaj posebej ukvarjali ob sobotah, vse do 23. decembra, je polno zgodovine. Čeprav se bomo spominjali predvsem 30. obletnice plebiscita za samostojno Slovenijo, pomembnega koraka, ki je bistveno spodbudil in pospešil nastanek slovenske države, je tisti čas zaznamovala množica dogodkov, ki so bili v neposredni ali posredni zvezi s tem pomembnim dejanjem slovenske družbe. In trije med njimi so se zgodili na isti dan, 4. oktobra 1990.
Ustavni zakon
Eden najpomembnejših je bilo sprejetje ustavnega zakona v takratni slovenski skupščini, s katerim se je Slovenija izločila iz pravnega sistema Jugoslavije, saj je bilo razveljavljenih kar 27 zveznih zakonov, ki so v Sloveniji nehali veljati. Ker je z njimi Slovenija posegla tudi na področje urejanja vojaških zadev, predvsem pristojnosti nad Teritorialno obrambo (TO) Republike Slovenije, so se nad tem ukrepom najbolj razburjali v vrhu jugoslovanske vojske. Sestalo se je celo predsedstvo skupne države SFRJ in sklenilo, da naj bi poveljstvo nad slovensko TO prevzelo poveljstvo 5. armade JLA v Zagrebu.
Zasedba štaba TO
Takrat je v Temi dneva Danilo Slivnik, takratni urednik notranjepolitične redakcije Dela zapisal, da »o kompetentnosti predsedstva SFRJ in njegovi politični legitimnosti po vsem tem, kar se je dogajalo v Jugoslaviji v zadnjih mesecih, resda ni več smiselno govoriti, vendar moramo po sinočnji seji, na kateri so govorili o razmerah v Sloveniji in na Hrvaškem, dodati, da prihaja to s svojimi enostranskimi odločitvami v skrajno absurden položaj in da je v mnogočem tik pred – »samorazpustitvijo«. Takratni republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša je miril, da bo TO poslušala in ubogala le povelja predsedstva Slovenije.
Tako je prišlo do zasedbe nekdanjega poveljstva štaba TO na Prežihovi ulici v Ljubljani v večernih urah 4. oktobra. Vojska je tja poslala 16 oboroženih vojaških policistov, kar je povzročilo proteste, samo dejanje pa na delovanje TO ni imelo nobenega vpliva, saj je imelo novo poveljstvo štab na drugi lokaciji. Ti dramatični dogodki v Sloveniji so se prepletali s še bolj dramatičnimi na Hrvaškem. Tam so 1. oktobra Srbi razglasili avtonomijo, akt o tem je podpisal takratni župan Knina in Srbskega narodnega sveta Milan Babić, potem ko so se dan prej z orožjem uprli hrvaški oblasti, ki je 29. septembra v Petrinji uporabila vodne topove in z gumijevkami razgnala upor srbskega prebivalstva. Jugoslavija se je znašla v veliki krizi. Srbski politiki so podpihovali spor, opozicijski prvak Vuk Drašković je srbskega predsednika Slobodana Miloševića pozival k mobilizaciji vojske. V federaciji so razmišljali tudi o razglasitvi izrednih razmer.
Plebiscit
In v teh razmerah so 4. oktobra poslanci Socialistične stranke Slovenije v vseh treh domovih slovenske skupščine – zboru občin, zboru združenega dela in družbenopolitičnem zboru – predlagali razpis plebiscita, na katerem naj bi prebivalci Slovenije odločili, ali so za samostojno državo. A zgodovina jim ni bila naklonjena, vladajoči Demos pa še ni razmišljal v tej smeri. Vendar je bil duh izpuščen iz steklenice. In bolj ko so se razmere v takratni skupni državi zapletale, večja je bila podpora ideji o plebiscitu. Demos se je sredi novembra na političnem posvetu v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem odločil za razpis referenduma in poti nazaj ni bilo več.
Tedanji čas
V prihodnjih tednih bomo v Delu poskušali prikazati in vam približati tedanji čas, ne samo politične odločitve, temveč tudi razmere v družbi, gospodarstvu, kulturi in športu. Na dan plebiscita 23. decembra bomo pripravili tudi posebno izdajo Dela ob tem izjemnem dogodku v novejši zgodovini Slovenije.