Zahtevna avtomobilska jesen
Slovenija zadnja dva meseca v rdečem
Ljubljana – V Sloveniji se je trg novih avtomobilov po zaprtju zaradi epidemije na pomlad pobiral in julija celo opazno zrasel, ne pa več avgusta in prejšnji mesec. Septembrske številke so v minusu še malce bolj, po podatkih družbe Ardi za slabih 14 odstotkov, v devetih mesecih pa je bilo skupno na novo registriranih nekaj več kot 43 tisoč avtomobilov, za dobro petino manj kot v enakem lanskem obdobju. Ponekod pravijo, da so težave v dobavi, spet drugod navajajo preprosto šibkejše povpraševanje.
Pri posameznih znamkah se stvari spreminjajo iz meseca v mesec. Omenjajo ozka grla, čeravno se ta ne dogajajo povsod enako. Kar zadeva znamke koncerna Volkswagen, tega ni toliko čutiti pri Škodi ali Audiju, pač so se ustavitve proizvodnje poznale pri matični znamki Volkswagen. »Če smo imeli ob izbruhu koronavirusne krize precejšnjo zalogo, ker smo navsezadnje pričakovali dobro prodajo, smo imeli kasneje zaradi ustavljenih tovarn premalo dobav, posebno maja in junija jih skoraj ni bilo – to je veljalo za celotno paleto, ne le za kak posamičen model – poleti pa komaj kaj več, šele zdaj se počasi vračamo v normalno stanje,« pravi Marko Škriba, direktor za znamko Volkswagen pri družbi Porsche Slovenija. VW je imel prejšnji mesec tako precej manjše prodajne številke, sogovornik predvideva, da bo postopoma šlo navzgor, minus njihove celoletne prodaje da bo omejen na 20 do 25 odstotkov. Še celoten trg: če je lani prodaja uradno dosegla 73 tisoč avtomobilov, naj bi jih letos prodali 58 tisoč, za prihodnje leto pa Škriba pričakuje okrepitev prodaje na 65 tisoč vozil.
Vsi nimajo težav z dobavo
Zadnja leta se vsako jesen čutijo zamiki v prodaji zaradi uvajanja ostrejših emisijskih standardov in s tem povezanih homologacij. Povsod sicer ni težav s količinami; kot pravi Anže Sernel, vodja prodajne mreže Renaulta v Sloveniji, imajo avtomobilov dovolj za potrebe kupcev, opažajo pa nekoliko manjše zanimanje kot pred dvema, tremi meseci, kar pripisujejo sveži negotovosti glede virusne krize in njenih gospodarskih posledic.
Kaj pa rabljena vozila? Kakor smo že pisali, je tisti del, ko gre za uvožene iz tujine, dokaj robusten, padec je letos manjši kot pri novih. Kot nam je dejal Andrej Malgaj, direktor skupine Malgaj, je pri rabljenih vozilih položaj na slovenskem trgu konstanten, opažajo pa rast cen rabljenih avtomobilov v državah Evropske unije. Po njegovem mnenju najverjetneje zaradi tamkajšnje manjše ponudbe rabljenih vozil kot posledice občutnega upada prodaje novih in s tem manjšega števila zamenjav staro za novo. Podobno nam je pred časom dejal Rok Florjanc, ki pri družbi Porsche Interauto vodi prodajo rabljenih vozil, namreč, da se avtomobili v lizinških shemah v tujini menjajo počasneje in je predvsem težje dobiti dobro ceno za eno leto star izdelek.
Prve jesenske prodajne številke prihajajo tudi z velikih evropskih trgov. Nemških podatkov za september v času tega pisanja sicer še ni bilo, so pa bile zato znane številke iz Francije in Španije. V prvi se je po izrazito slabem avgustu septembra prodaja avtomobilov zmanjšala le rahlo, za 3 odstotke, medtem ko je v drugi po dokaj slabem avgustu sledil nov občuten padec, za 14 odstotkov.