Tretje poglavje (še?) nizkocenovne zgodbe
Dacia sandero Pogon na bencin in vse bolj na plin – Pri nas na začetku leta 2021
Ko je leta 2004 v pariškem Technocentru tedanji šef Renaulta Louis Schweitzer napovedal avtomobil, katerega cena se bo začela pri pet tisoč evrih, si nihče ni mislil, da bo Dacia tako uspešna. Čeravno ti avtomobili niso bili skoraj nikjer tako poceni, pa tudi uvodni model logan ni bil glavni hit. Bolje sta se nekoliko kasneje odrezala modela duster in sandero, še posebej drugi, ki je zdaj čisto nov. Mu bo res uspelo ohraniti visoke prodajne številke?
Tistega logana za pet tisočakov smo nekoč celo vozili (brez servovolana, brez klimatske naprave …), ampak do teh krajev ni pripeljal, tudi model, razen karavana, tod ni bil velika uspešnica. Zato limuzinskega novinca ne bodo prodajali, pač pa verjetno naslednika karavanskega logana MCV, ko in kakršen že bo.
Seveda pa močno računajo na prav tako povsem novega sandera in bolj robustno izvedbo stepway, s katerim je bila Dacia v Evropi in Sloveniji zadnja leta res uspešna. Za občutek, znamka je v petnajstih letih pod Renaultom prodala 6,5 milijona avtomobilov, od tega je bilo 2,1 milijona sanderov, znotraj te različice pa 65 odstotkov robustne izvedbe stepway. Sandero je bil tudi pri nas zadnja tri leta med najbolje prodajanimi avtomobili sploh, lani celo na četrtem mestu.
Zunanje mere sandera v tretji generaciji so sicer podobne dosedanjim (dolžina 409 cm, medosna razdalja 260 cm), sta pa širša koloteka in strešna linija je v zadnjem delu za boljšo aerodinamiko malce nižja. Avtomobil deluje navzven dokaj sodobno, izstopajo nižji žarometi s svetečimi diodami, čeravno to pišemo sodeč po fotografijah in ga bo še treba doživeti v živo. V notranjosti je bolj sodoben, ponuja tri različne infozabavne sisteme, srednji del armature je malce obrnjen proti vozniku, boljši so sedeži, elektronska je ročna zavora.
Ne lovijo zvezdic, a jim gre za varnost
Po besedah produktnega vodje Michela Bensoussana je pripravljen na skupni osnovi CMF-B, s katere denimo prihajata renaulta clio in captur, kar da mu daje močnejšo strukturo in boljše jeklo. Ima več varnostne opreme kot doslej, vendar, kot pravijo, ne tekmujejo za zvezdice na preizkusu trka Euro NCAP, kjer so bili dosedanji Dacijini modeli podpovprečni, predmet kritik.
Izvedba stepway ostaja bolj robustna in dvignjena od tal (17 cm, sandero 13 cm), tudi po novem nima štirikolesnega pogona. Od običajnega sandera se razlikuje še po vgrajenih strešnih nosilcih, ki imajo pospravljena prečna nosilca (takšno rešitev je pri enem od modelov nekoč ponujal Citroën). Sandero in sandero stepway nimata več dizelskega pogona, na voljo je bencinski litrski motor v atmosferski in turbo izvedbi, z ročnim in samodejnim brezstopenjskim menjalnikom. Pripravljen je tudi za pogon na utekočinjeni naftni plin, na to izvedbo precej računajo.
O cenah novega sandera, ki pripelje na ceste v začetku prihodnjega leta, še niso govorili, bodo pa za nadaljevanje velikih prodajnih številk odločilne. Zlasti sandero je namreč doslej veljal za avtomobil, v katerem je sicer precej povprečne plastike in očitnega varčevanja v slozu uporabe sestavnih delov iz že ukinjenih renaultov, a je cena ugodna. Tudi pri nas sta bili skoraj dve tretjini prodanih sanderov v izvedbi stepway, povprečna cena prodanega pa je bila od 11 do 12 tisoč evrov.
Čas bo torej pokazal, ali se bo Dacia še lahko postavljala kot nizkocenovna znamka. Morda je presenetljivo, a kljub njenemu dosedanjemu uspehu prav veliko drugih poskusov v tej smeri ni. Renault ima v Evropi dovolj Dacio, Lado je zato pridržal za Rusijo. Nizkocenovni avtomobili so bili nekoč tudi pri znamki Škoda, a so zdaj že precej daleč od tega, čeprav v Volkswagnovem koncernu menda razpravljajo, da bi češko znamko usmerili po cenovni lestvici navzdol. Drugače pa drugi evropski tekmeci o takšnih avtomobilih očitno ne razmišljajo ali vsaj o tem ne govorijo. Še se spominjamo na primer chevroleta, kakor je General Motors v Evropi preimenoval daewooje, toda vse to je že zgodovina. Kvečjemu kdo ponuja kak manjši model (na primer mitsubishi space star, fiat bravo, ford ecosport...), ki nima dolgoročne prihodnosti, niso pa to širši cilji znamke.
Za konec še zanimivost. Čeravno znamka Dacia recimo ne bo dobila hibridnega pogona, pa bo prihodnje leto dobila baterijski električni avtomobil, ki ga je napovedala precej realistična študija dacia spring. Njegov doseg bo sicer skromnih 200 kilometrov, videli pa bomo, ali bo dovolj skromna za tržni uspeh tudi cena, prav tako še ne vemo, kje bodo električne dacie izdelovali in v kolikšnem številu.