Polne kleti znižujejo ceno vina
Trgatev Že do zdaj velike zaloge vina se bodo ob letošnji dobri letini grozdja samo še povečale
Ljubljana – Pandemija novega koronavirusa je močno zaznamovala tudi vinski trg z velikim padcem prodaje v programu Heureka z gostinstvom in hotelirstvom ter spremembami v drugih prodajnih kanalih. Slabša prodaja vina je povečala zaloge vina pri pridelovalcih, v tujini in doma. Vladni ukrepi za pomoč vinarjem ne bodo zadoščali.
Že do zdaj obilne zaloge vina se bodo ob letošnji količinsko in kakovostno dobri letini grozdja še povečale, zato ne vzbuja čudenja ugotovitev Dušana Brejca, direktorja Vinske družbe Slovenija, da je bil novi koronavirus pri nas sprožilec krize. »Že prej smo imeli strukturna nesorazmerja med pridelavo in prodajo, kar se kaže v zalogah vina. Ko te presežejo en letnik, kar pomeni okoli 90 milijonov litrov, smo v krizi. Že ko presežemo 45 milijonov litrov zalog, je to prvi znak za krizo. Po letnikih 2015 in 2018, ki sta bila izjemna, je še en dober letnik preveč. Koronavirus je to krizo zgolj poudaril.«
Brejc je še povedal, da bodo realnost pokazale bilance podjetij. »V tujini je to že očitno. Ne gre le za zmanjšanje prodaje, ampak tudi za znižanje povprečnih cen, ki so posledica pritiskov trgovcev. Ti v ponudbi zožujejo tudi prodajo določenih vrst vina.«
Pandemija, ki neposredno zmanjšuje prodajo in porabo, vpliva tudi na promocijo, delovno silo in stroške v vinskem poslu, v katerem so osebni stiki ključni za dobro prodajo. »Spletna prodaja, ki se povečuje, ni nadomestilo,« pravi Mateja Škrlj Kocijančič, koordinatorica Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije.
Ljubljana – Temperaturno hiter preskok iz poletja v jesen in za povrhu še napovedano deževje sta v briških vinogradih v zadnjih dneh pospešila trgatev. V krajih, kjer k sreči, pravijo, niso imeli nobenega primera okužbe z novim koronavirusom, ima ta zanje kljub temu posledice. Letnik 2020 bo zaradi covida-19 gotovo poseben.
V največji zadružni Kleti Brda, ki združuje 400 vinogradniških družin in kjer že več kot pol stoletja soustvarjajo uspešno zgodbo briškega vinarstva, se veselje ob količinsko normalni in tudi kakovostno dobri letini meša s skrbjo zaradi prodaje pridelanega vina.
»Ob normalnih letinah pričakujemo 7500 ton grozdja, letos smo ga prevzeli 7200 ton, zato govorimo o količinsko normalnem letniku. Pridelek belih sort ocenjujemo za kakovostno nadpovprečen. Rebula, ki je postala med belimi sortami najbolj iskana, je dosegla najvišjo stopnjo sladkorja, odkar sem v tej kleti in tu sem že 28 let,« pravi Darinko Ribolica, glavni enolog Kleti Brda.
Ker na družinskih kmetijah med trgatvijo pomagajo sorodniki in prijatelji, je bilo zaradi covida-19 letos veliko pomislekov, kako ob morebitnem zaostrovanju razmer izpeljati trgatev, a se je vse kar dobro izšlo. V kleti so, kot zagotavlja njen direktor Silvan Peršolja, pri prevzemu grozdja delo organizirali skladno s priporočili in navodili pristojnih institucij.
V novih razmerah, ki krojijo prodajo, so še okrepili zavezo k trajnostni pridelavi vina, ki se začne s spoštovanjem zemlje, skupnosti in prihodnjih generacij. Prepričani so, da jim ta pridelava omogoča tudi dolgoročno uspešnost. Čeprav v Sloveniji še ni enotnega sistema trajnostne pridelave po zgledu nekaterih vinorodnih dežel po svetu, so se odločili, da pravila trajnostne pridelave, uveljavljene že pri večini članov, letos sprejmejo tudi na upravnem odboru družbe z ustreznim pravilnikom o trajnostni pridelavi grozdja in vina. V tem vidijo edino možno pot za dolgoročno poslovno uspešnost kleti, ki je do letos z izvozom ustvarila 45 odstotkov svojih prihodkov, po rekordnem izvozu v prvih dveh mesecih letos pa se je vse spremenilo. Prodaja se je zmanjšala za dve tretjini, povsem se je ustavil izvoz v Azijo. »Zdaj na tuje prodamo le 25 zabojnikov vina namesto 50 in še sreča, da so to vina v zgornjem cenovnem razredu. Komercialni stiki z našimi kupci pred pandemijo se le počasi obnavljajo. Šele pred kratkim smo dobili dovoljenje za obisk v Ameriki,« pravi Peršolja.
Spletna prodaja ni rešitev
V krizi, ki jo je povzročil letošnji padec prodaje, so na preizkušnji tudi zasebni vinogradniki in vinarji. »Živimo iz dneva v dan, trgi so zaradi koronavirusa na ničli. Pro
daja se vrača zelo počasi, sploh za družinske pridelovalce z nekoliko dražjimi vini. V gostinstvu je zdaj za več kot polovico večja. Celoten vinski trg je v krču,« pravi Mateja Škrlj Kocijančič, koordinatorica Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije. »Na vse načine se trudimo pospešiti pro
dajo, komuniciramo s strankami. Ne vemo, kako bo z jesenskimi festivali vin, ne vemo, kako bo s sejmi, na katerih se predstavljamo. Spletna prodaja, ki se povečuje, ni nadomestilo, pri predstavitvi in prodaji vin je nujen osebni stik.«
Z zmanjšanjem prodaje, še posebno v gostinstvu, gre bolje ti
stim, ki so se usposobili za prodajo na domu in omogočajo prireditve za manjše skupine obiskovalcev (obletnice, obiski vinogradov s pokušino vina in podobno). Medtem ko se nihče od članov združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev (med njimi so tudi znana in v svetu že uveljavljena imena briških
in štajerskih vinarjev) po besedah njihove koordinatorice Škrlj Kocijančičeve ni odločil za zeleno trgatev, se jih je kar veliko odločilo za krizno skladiščenje in prodajo z zamikom, za destilacijo okoli 200.000 litrov vina pa le nekaj po količini pridelka manjših članov. »To je izhod v sili, za katerega nihče ne bo rad priznal, da se je odločil zanj. Verjamem, da je tudi to ukrep, ki bo vsaj nekoliko razbremenil trg.«
Zelena trgatev
Pomoč države vinskemu sektorju z ukrepi zelene trgatve (za količinsko zmanjšanje letošnjega pridelka vina), destilacijo presežnih zalog in krizno skladiščenje vina v skupni vrednosti 11 milijonov evrov je dobrodošla, a je ob vseh razsežnostih krize bolj blažev žegen. Za zeleno trgatev – za ta ukrep je država namenila 600.000 evrov subvencije – na malo manj kot 300 hektarih vinogradniških površin so se odločali predvsem vinogradniki na Štajerskem in v Vipavski dolini. Za zavrženo zeleno grozdje bodo prejeli malo manj kot dva tisoč evrov subvencije na hektar. Sicer pa je zelena trgatev skrajni tehnološki ukrep, s katerim naj bi razbremenili in ohranili vinski trg pred zlomom, ustrezal pa naj bi predvsem pridelovalcem vina oziroma grozdja v nižjem cenovnem razredu.
S krizno destilacijo naj bi s trga umaknili osem milijonov litrov presežnega vina, prav toliko naj bi ga umaknili s kriznim skladiščenjem. Za oba ukrepa je predvidenih sedem milijonov evrov pomoči. Po neuradnih podatkih bo destiliranega okoli sedem milijonov litrov vina, koliko ga bo s subvencijsko podporo skladiščenega čakalo na boljše čase za prodajo, je še neznanka. Je pa ta ukrep v sedanjih razmerah po besedah direktorja Vinske družbe Slovenija Dušana Brejca zgolj obliž na rano, saj lahko le za nekaj časa odloži problem prodaje.
• Vinski trg je zaradi koronavirusa v krču.
• Povsem se je ustavil izvoz vina v Azijo.
• Pomoč države vinarjem ne bo zadostovala.