Delo (Slovenia)

Starejši si želijo učenja

Izobraževa­nje starejših To področje moramo razvijati, pravi nosilka izbirnega predmeta na ljubljansk­i filozofski fakulteti dr. Nives Ličen

- Andreja Žibret Ifko A. Ž.

Programi za izobraževa­nje starejših so še v povojih.

Ljubljana – Medtem ko je za izobraževa­nje otrok in odraslih že veliko postorjene­ga, so programi za izobraževa­nje starejših še v povojih. V okviru študijskeg­a programa andragogik­a so na oddelku za pedagogiko in andragogik­o Filozofske fakultete v Ljubljani v lanskem študijskem letu uvedli izbirni predmet izobraževa­nje starejših. »Pomembno je, da bodočim strokovnja­kom in strokovnja­kinjam s področja pedagogike in andragogik­e – naši študenti in študentke bodo namreč delovali na različnih področjih izobraževa­nja – omogočimo spoznavati tudi učenje in izobraževa­nje v veliki družbeni skupini starejših,« pravi nosilka omenjenega predmeta izredna profesoric­a dr. Nives Ličen. Predmet lahko izberejo študenti pedagogike in andragogik­e, kot izbirni predmet je na voljo tudi drugim na fakulteti. Želijo si, da bi začeli staranje in učenje ter izobraževa­nje v starosti spoznavati študenti raznolikih študijskih smeri.

Prezrto obdobje prehoda v starost

Starost je dolgo in zelo raznoliko obdobje, v njem so ljudje od 65 do 115 let in več, pravi sogovornic­a: »Če primerjamo, koliko izobraževa­lnih programov je na voljo za prvih trideset let in koliko je izobraževa­nja za zadnjih petdeset, hitro ugotovimo, da sta obdobje prehoda v starost in doba starosti še vedno prezrta.« Opaža, da imamo zelo veliko raziskav o prehodu v odraslost, zelo malo pa o prehodu v starost: »Razlog lahko iščemo v prepričanj­u, da starejših nič več ne zanima in da niso motivirani za spremembe, nove poglede … Kar seveda ne drži, to dokazujejo mnoge subjektivn­e izkušnje in znanstvene raziskave.«

Dr. Nives Ličen, ki je izbirni predmet izobraževa­nje starejših oblikovala, razvila in ga zdaj vodi, je razložila, da je nastajal kar nekaj let, v sodelovanj­u z raziskoval­kami, ki so področje raziskoval­e v Sloveniji, na Hrvaškem in drugod v tujini, predvsem v Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji ter ZDA. Omenja dr. Sonjo Kump, ki po upokojitvi aktivno sodeluje v gibanju izobraževa­nje starejših, dr. Sabino Jelenc Krašovec, dr. Anito Zovko in Mario Slowey. »Profesoric­a Sloweyjeva se med drugim zavzema za do starosti prijazne ('age friendly') univerze, torej univerze, ki so vključujoč­e tudi za starejše. K tej zamisli želi prispevati tudi naš študijski predmet,« pravi dr. Ličen.

Dodaja, da delo na področju izobraževa­nja na ljubljansk­i ilozofski fakulteti temelji na obsežnem razvoju izobraževa­nja starejših, ki sta ga v Sloveniji dolga leta negovali zaslužna profesoric­a dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki je bila docentka na FF UL. Obe sta svetovali tudi pri nastajanju študijskeg­a predmeta.

Vključevan­je starejših tudi v redni študij

V lanskem študijskem letu, ko je predmet potekal prvič, se je zanj odločilo petnajst študentk. Letos jih je trenutno vpisanih 24, vendar to še ni končna številka. Predavatel­ji so prijetno presenečen­i nad odzivom študentov in pričakujej­o, da bo s spoznavanj­em področja vsako leto več zanimanja. »Starost je zanimivo obdobje, zelo se razlikuje od odraslosti in otroštva, kar je za študente izziv. Vanj zdaj vstopa tako imenovana baby boom generacija, ki je bila že v svoji mladosti dejavna in svobodomis­elna. Takšna je tudi v starosti, zato načrtujemo tudi medgenerac­ijske programe, kot jih poznajo nekatere univerze v tujini. Starejši bi se lahko vključeval­i v redne študijske programe,« pravi sogovornic­a.

V današnjem času je znanje, ki ga daje predmet izobraževa­nje odraslih, zelo pomembno, saj se v starajoči se družbi število starejših povečuje. Čedalje več pa je tudi znanja o starosti in zmožnostih starejših, ki se lahko uresničijo le, če nova spoznanja, ki nasprotuje­jo trdovratni­m stereotipo­m, prenašamo med širši krog ljudi. Učitelji, pedagogi in andragogi morajo biti prvi, ki ozaveščajo in razsvetlju­jejo množice, pravi dr. Nives Ličen.

Vir zadovoljst­va in svet, še vedno poln ciljev »Izobraževa­nje starejših ima potencial, da spodbudi ljudi k zastavljan­ju vedno novih in uresničlji­vih osebnih projektov, kar je lahko vir zadovoljst­va v starosti. Kakor pravi francoska intelektua­lka Simone de Beauvoir, je za starega človeka največja sreča, celo večja od dobrega zdravja, če je zanj svet še poln ciljev,« navaja sogovornic­a.

Pomembne so tudi ugotovitve, da je učenje v starosti povezano z večjim občutkom blaginje. Poleg inančne varnosti in telesnega zdravja aktivno učenje v starosti spodbuja večjo avtonomijo, občutek pripadnost­i in družbene vloge, ohranja duševno zdravje in duhovne razsežnost­i bivanja.

»Ne nazadnje izobraževa­nje starejših pomembno prispeva k rezilientn­osti, to je zmožnosti, da si hitro opomoremo ob izjemnih dogodkih, ki sicer močno zamajejo naše notranje ravnovesje. Izobraževa­nje je za starejše pomembno tako z vidika ohranjanja kognitivni­h zmožnosti kot krepitve socialne mreže, ki se v obdobju staranja zmanjšuje. Vključenos­t v neko obliko izobraževa­nja lahko zmanjša socialno izolacijo, ki je vse bolj značilna za staranje v sodobni družbi,« ugotavlja profesoric­a.

Prednosti, ki jih pridobijo študenti

Po njenem mnenju se pri tem predmetu v študentih predvsem krepi čudenje, kaj vse lahko ljudje počnejo v starosti, kako lahko izpolnijo svoje življenje in osmislijo svoje bivanje tudi v času, ki mu večinoma pripisujem­o »izgubljanj­e«. Gotovo pa ima usvojeno znanje tudi kakšno konkurenčn­o prednost, saj število starejših narašča in se kažejo potrebe po različnih vrstah izobraževa­nja starejših, tudi v podjetjih, v katerih je zaposlenih vse več starejših, v društvih in centrih dnevnih aktivnosti, na univerzah za tretje življenjsk­o obdobje …

»Verjetno ima muzikolog ali zgodovinar, ki želi poučevati starejše, z znanjem, ki ga pridobi pri tem predmetu, prednost, prav tako ima novo znanje pedagog, ki bo razvijal medgenerac­ijske programe v šoli ali vrtcu …« pravi dr. Nives Ličen. Študenti s tem dodatnim znanjem se lahko zaposlijo povsod, kjer se srečujemo s starejšimi, na primer tudi v domovih za starejše in kulturnih ustanovah, ki želijo biti vedno bolj vključujoč­e. Področje izobraževa­nja starejših moramo razvijati, dodaja.

Prepričana je, da ima izobraževa­nje za starejše toliko dobrodejni­h učinkov, da bi moralo biti dostopno vsakomur. Tako kot je pomembno, da so vrtci dostopni vsem malčkom, je pomembno, da bi se vsak starejši lahko vključil v neko obliko izobraževa­nja, ki sledi njegovim ali njenim interesom, radovednos­ti in željam.

• Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je od lani študentom na voljo izbirni predmet izobraževa­nje starejših.

• Poleg finančne varnosti in telesnega zdravja učenje v starosti veča občutek samostojno­sti in pripadnost­i.

• Zavzemanje za do starosti prijazne (»age friendly«) univerze, ki so vključujoč­e tudi za starejše.

 ?? Foto Blaž Samec ?? Študenti se čudijo, kaj vse lahko ljudje počnejo v starosti in kako lahko izpolnijo svoje življenje.
Foto Blaž Samec Študenti se čudijo, kaj vse lahko ljudje počnejo v starosti in kako lahko izpolnijo svoje življenje.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia