Sindikat po mnenje v državni zbor
Policija in nadzor Navodilo ministra Hojsa je še dodatno sprlo sindikata policistov
Ljubljana – Odrejeni nadzor nad policijskim delom po izboru notranjega ministra Aleša Hojsa je povzročil veliko vroče krvi. Medtem ko nadzorna skupina opravlja revizijo nekaterih postopkov Nacionalnega preiskovalnega urada, naj bi državni zbor pripravljal avtentično razlago zakona o organiziranosti in delu v policiji.
Kmalu po tem, ko je minister Aleš Hojs vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Andreju Juriču naročil, katere zadeve je treba pregledati (večinoma so to primeri, ki se niso končali skladno s pričakovanji SDS), sta del stroke in Policijski sindikat Slovenije (PSS) opozorila, da je minister presegel svoja zakonska pooblastila.
Juriču je namreč naročil, da je treba pregledati (tudi) zadeve, ki jih je usmerjalo pristojno državno tožilstvo, s tem pa prestopil meje zakonitosti. Zakon o organiziranosti in delu v policiji namreč v 4. členu, ki določa usmerjanje policije, ministru preprečuje pristojnosti glede usmerjanja na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, če je primer prevzel pristojni državni tožilec. Šteje pa se, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.
Kje so meje sindikalnega boja?
Na generalni policijski upravi so nam že pred časom odgovorili, da bo nadzorna skupina, ki že izvaja strokovni nadzor dela NPU – ta je bil načrtovan decembra lani z letnim načrtom nadzorov –, preverila tudi aktivnosti policije v primerih preiskave suma storitve določenih kaznivih dejanj, kot je razvidno iz dokumenta ministra, a hkrati dodali, da to ni v neskladju z zakonom o organiziranosti in delu v policiji, saj da ne bodo preverjali usmeritev tožilstva.
Zakon sicer dopušča, da minister usmerja delo policije, a ministru preprečuje pristojnosti glede usmerjanja na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, če je primer prevzel pristojni državni tožilec. Prav zaradi kompleksnosti in speciike tožilstvo usmerja vse primere, ki jih obravnava NPU.
Hojsovo navodilo pa je še dodatno sprlo že tako ne ravno med seboj priljubljena sindikata, ki zastopata interese zaposlenih v policiji. Medtem ko se je Policijski sindikat Slovenije postavil na stran stroke, ki opozarja, da je Hojsovo ravnanje nedopustno, se v Sindikatu policistov Slovenije (SPS), kot pravijo, v razpravo, ki je dobila izrazito politično konotacijo, ne vpletajo.
»Ocenjujemo, da ta ne sodi v pristojnost sindikata, katerega osnovno poslanstvo je zavzemanje za ekonomske, socialne in interesne pravice zaposlenih. V zadnjem obdobju smo prišli celo do absurdne situacije, ko so celo nekateri posamezniki in posamezni sindikati pisali lastna »strokovna« pravna mnenja, kar pa je po našem prepričanju nedopustno in presega sindikalno delovanje,« so zapisali.
Očitki o politični pripadnosti Obžalujejo, da je bilo vprašanje izvrševanja določb spornega 4. člena zlorabljeno v politične namene. Ker si želijo, da se o tem izreče drug, po njihovi oceni za to pristojen organ, so na državni zbor naslovili pobudo za avtentično razlago zakona.
Spomnimo, da je pred časom, ko je PSS opozoril, da je Hojs v sindikalnih pogajanjih izsiljeval in ustrahoval, saj da izplačilo tako imenovanega schengenskega dodatka policistom pogojuje z molkom o nepravilnostih v policiji, so ministru v bran stopili v SPS. Njihove izkušnje v komunikaciji z ministrom so namreč popolnoma drugačne.
Kolegom v PSS so očitali javno obračunavanje s politiko, nasprotna stran pa jim ni ostala dolžna, saj obžalujejo, kot so zapisali, »da se je v to igro, tako kot že pred leti, ko je bil minister Vinko Gorenak, spet ujel naš partnerski Sindikat policistov Slovenije«.
PSS se je postavil na stran stroke, v SPS pa se v razpravo »s politično konotacijo« ne želijo vpletati.