Banke v sedanjo krizo stopile bolje pripravljene
Banke so izpopolnile postopke upravljanja slabih posojil in se spopadle z nakopičenimi nedonosnimi izpostavljenostmi
Ljubljana – V srednji in vzhodni Evropi so banke po globalni finančni krizi v obdobju med letoma 2008 in 2009 močno okrepile kakovost svojih sredstev, oblikovale večje kapitalske rezerve in izboljšale svoj likvidnostni položaj, s čimer so v gospodarsko krizo zaradi covida-19 vstopile bolje pripravljene kot v prejšnjo. Kombinacija gospodarske rasti v zadnjih letih, pozornosti nadzornikov in politikov ter odločenosti bank, da odpravijo težave, povezane z nedonosnimi sredstvi, so močno zmanjšale obseg slabih posojil v zadnjih letih.
To je pokazala raziskava o vplivu covida-19 na bančni sektor, ki jo je družba Deloite izvedla med 69 vodji za upravljanje tveganj ter vodji oddelkov za reprogramiranje posojil v 12 državah srednje in vzhodne Evrope. Raziskava, v kateri so za mnenje vprašali tudi predstavnike investicijskih podjetij in družb za odkup ter izterjavo dolgov, se je osredotočila na okrevanje gospodarstva, dinamiko posojil, slaba posojila in z njimi povezane transakcije, prestrukturiranje in prioritete na področju reprogramiranja posojil.
Banke so sicer razvile najboljše prakse, izpopolnile postopke upravljanja slabih posojil in se spopadle z nakopičenimi nedonosnimi izpostavljenostmi. »Moratoriji na odplačilo posojil, uvedeni v številnih državah srednje in vzhodne Evrope, lahko začasno prikrijejo dejansko škodo, ki jo v gospodarstvu lahko povzročijo omejitve. Zato so zanesljive napovedi v zvezi z oblikovanjem slabih posojil v prihodnjih letih skoraj nemogoče. Podjetja bodo zaradi covida-19 mogoče morala prilagoditi dosedanje strategije na tem področju, kar pa bi lahko vplivalo na univerzalne storitve in na trg kupcev,« navajajo v raziskavi.
Moratorij kot učinkovit ukrep »Banke se bodo zaradi krčenja gospodarstva morda spopadale s povečanjem novih neplačil in s tem obsežnejšimi kreditnimi izgubami, nižjimi obrestnimi prihodki in provizijami, da o trenutnih in morebitnih prihodnjih operativnih problemih sploh ne govorimo,« pojasnjuje Luka Vesnaver, partner na oddelku inančnega svetovanja v Deloitu. V prihodnjih dvanajstih mesecih se sicer pričakuje podaljšano okrevanje gospodarstva, pri čemer večina vprašanih, 39,1 odstotka, v raziskavi pričakuje okrevanje v obliki črke U, v obliki črke L pa 21,7 odstotka. Kar 75 odstotkov anketirancev pa meni, da je moratorij učinkovit ukrep za ohranitev inančne stabilnosti.
Prestrukturiranje posojil
Skoraj tretjina vprašanih je menila, da bo od pet do deset odstotkov zadolženih gospodinjstev z likvidnostnimi težavami v prihodnjih 12 mesecih zahtevalo prestrukturiranje. Tretjina pa meni, da bo treba prestrukturirati od 10 do 20 odstotkov gospodinjstev. V zvezi z zadolženimi podjetji skoraj četrtina napoveduje, da bo zaradi likvidnostnih težav v prihodnjih 12 mesecih treba prestrukturirati 10 do 20 odstotkov posojilojemalcev.
V raziskavi skoraj polovica vprašanih meni, da se bo delež slabih posojil za prebivalstvo v prihodnjih 12 mesecih povečal za 0 do tri odstotke, za prav toliko naj bi se po mnenju dveh tretjin vprašanih zvišal delež slabih posojil podjetjem. Vlagatelji pa po drugi strani pričakujejo, da se bo delež slabih posojil za prebivalstvo v omenjenem obdobju povišal za tri do pet odstotkov, tretjina pa jih predvideva, da se bodo slaba posojila v istem obdobju zmanjšala za enak odstotek. Kljub temu je med anketiranci še nekaj negotovosti glede tega, koliko bodo dolžniki dejansko sposobni in tudi pripravljeni odplačevati svoje dolgove po odpravi moratorija od leta 2021.
Prodaja portfeljev slabih posojil
V naslednjega pol leta namerava skoraj četrtina vprašanih prodati svoje portfelje slabih posojil. Večina vlagateljev bo, kot kaže raziskava, kljub pandemiji še naprej kupovala, vendar bodo transakcije izbirali previdneje. »V regiji srednje in vzhodne Evrope so bile predvidene ali pa so že potekale transakcije, ki so jih banke zaradi izbruha koronavirusa preložile. V nekaterih primerih so se stranke začele pogajati o možnosti nadaljevanja postopkov,« pravi Luka Vesnaver, ki tudi predvideva, da bo v prihodnjih mesecih na trg prišlo nekaj manjših transakcij in prenosov izpostavljenosti do posameznih večjih dolžnikov.
• Deloitte je naredil raziskavo v 12 državah srednje in vzhodne Evrope.
• Izvedena je bila med 69 vodji za upravljanje tveganj in vodji oddelkov za reprogramiranje posojil.