o tem, kako se leto 2020 vleče bolj, kot pravi koledar
Jure Stojan partner in direktor raziskav in razvoja, Inštitut za strateške rešitve
Manj kot tri mesece bo še z nami. Prismojeno bi bilo odštevati. Čas mine veliko počasneje, ko strmimo v uro. To ve vsak, ki je že kdaj koga čakal. A žal letos ni leto, ko bi se bilo varno zamotiti. Preostane samo, da ga živimo v vsej njegovi grozi in preživimo. To leto se vleče bolj, kot pravi koledar.
Poleti je jezikoslovec Danny Bate čivknil serijo duhovitosti, s katerimi je zadel pod površje današnjega časa. »Leto 2020 so izumili zgodovinarji, da bi prodali več zgodovine. Komaj čakam, da bo prva univerza ustvarila oddelek za dvatisočdvajsetne študije.« Tako pa si je zamislil pogovor na univerzi v prihodnosti: »Bi bili mentor doktorski disertaciji o intersekciji med orjaškimi sršeni in memi o tortah v letu 2020? Žal ne, to področje bi bilo bolj za kolegico – je zgodnjedvatisočdvajsetologinja.«
Zares raznovrsten je bil že v prvih treh četrtletjih nabor slabih, precej redkeje tudi dobrih novic, ki so polnile različne zaslone. Vse to preobilje vsebin je našlo tudi veliko bolj zavzeto občinstvo kot običajno – to je res prva pandemija v zgodovini, ki jo ljudje preživljajo s pametnim telefonom v roki, in to med svetovno recesijo, ki ji ni primerljive v živem spominu in ki res pušča več časa za brskanje po spletu kot kadarkoli do zdaj.
To je tudi prvič za obdobje kakšne kuge, da pametni telefoni nadzorujejo gibanje svojih uporabnikov. Prvič, kjer imajo objave vplivnežev na družbenih omrežjih večji vpliv kot izjave strokovnjakov v časopisih in televiziji. Družabna omrežja so glavni vir informacij pa tudi čenč, laži, natolcevanj, propagande in preostalega razvedrila. A seveda pandemija ni edina tema letošnjega leta, čeprav včasih zasenči vse druge. A te še naprej prihajajo.
Vse to ima velik vpliv na nas. Kot družba smo se namreč navadili, da čas razumemo s pomočjo dogodkov. Dogodki dajejo ritem času, in to na različnih ravneh natančnosti. Zgodovinske prelomnice nam pomagajo razumeti desetletja. Imamo čas pred prvo svetovno vojno, čas med obema vojnama, obdobje po drugi svetovni vojni. Obdobje pred neodvisnostjo in po njej. Potem imamo bolj pogoste dogodke, ki nam krojijo vsakdan, denimo volitve. Vsi ti dogodki so seveda človeškega izvora.
Poskusi, da bi človeško zgodovino razdelili na temelju naravnih katastrof, se nekako nočejo prijeti. Osemdeseta leta so si ljudje zapomnili kot desetletje Reagana in Thatcherjeve ter razpadanja Sovjetske zveze. Pa je bil tudi čas izbruha aidsa in černobilske nesreče. Leta 1918 smo se, do letos, spominjali predvsem po koncu prve svetovne vojne, precej manj po pandemiji španske gripe.
Tako pa živimo v času, ko se je običajnemu naboru političnih dogodkov pridružila še kopica naravnih katastrof, začenši s koronavirusom in kalifornijskimi požari. To pa je človeški zavesti že težje dojeti. V preteklosti so ob takšnem sovpadanju nesreč in nezgod žrtvovali kralje. Nič ne pomaga, da se je v zadnjih letih vsem tem resničnim dogodkom, človeških ali naravnih, pridružila še dolga vrsta psevdodogodkov, od polemik ob kontroverznih izjavah do množičnih videoklicev.
Nekoč so lahko minili tudi tedni brez enega samcatega dogodka in škandala (predstavljajte si, to se je dogajalo tako pogosto, da se je začelo govoriti o obdobju kislih kumaric), danes pa si dogodki vrstijo v zaporedju nekaj ur. Ko se pojavi dogodek, ki traja več mesecev, se seveda nanj ne zmoremo več odzvati. Pandemije in ogenj trajajo dlje kot človeška pozornost. Leta 2020 jo je napolnilo.
Velik del novic zadnjih mesecev izvira iz ZDA. Ampak predsednik Donald Trump se že več let zna prebiti v ospredje. Z dejanji, ki jih naredi ali noče narediti, z besedami, ki jih izreče ali noče izreči. Težko bi pričakovali, da se bo v zadnjem letu svojega prvega mandata nenadoma ustavil in nehal ustvarjati novice.
V zadnjih nekaj dneh je tako predlagal zelo konservativno kandidatko za vrhovno sodišče, namignil, da ne bo priznal izida volitev, in imel televizijsko soočenje, ki so ga nekateri skrajneži razumeli dobesedno kot klic k orožju. Na dan je prišlo, kako zelo malo dohodnine je plačeval v minulih letih, nato se je okužil še s covidom-19 in začel kazati prve simptome ter se pustil hospitalizirati. Povsem nepredstavljivo je, da Trump v prihodnjih tednih ne bo vir novic. Že v prvih urah so se teorije zarot razmnožile.
Učinek Trumpa na naše dojemanja časa je protisloven, tako kot marsikaj drugega, kar je ukrenil. Po eni strani ustvarja občutek, da svet drvi, nenehno ustvarja nove udarne naslove. Po drugi strani se zaradi tega preobilja morebitnih prelomnic zdi, da leto nima ne konca ne kraja, saj smo iz preteklosti navajeni, da mora med tako razburljivimi zgodbami miniti cela večnost. Da le ne bo to leto trajalo še nadaljnje stoletje.
Poleti je jezikoslovec Danny Bate čivknil serijo duhovitosti, s katerimi je zadel pod površje današnjega časa. »Leto 2020 so izumili zgodovinarji, da bi prodali več zgodovine ...«