Pot v končnico
Prihodnji odnosi V Bruslju in Londonu zmanjkuje časa za srečen razplet
Čeprav se bo neuradni rok, ki si ga je za sklenitev dogovora o prihodnjih odnosih z Evropsko unijo postavilo Združeno kraljestvo, iztekel čez manj kot dva tedna, se vsi, tudi britanska stran, zavedajo, da bodo pogajanja trajala najmanj do konca meseca, če ne še dlje.
Do kdaj se ta morajo končati, ni povsem jasno. Edini zakonsko določeni rok za sklenitev trgovinskega dogovora, s katerim bi v Bruslju in Londonu vsaj delno nadomestili izpad, ki bo posledica izteka prehodnega obdobja, ko nekdanja članica EU ne bo več del evropskega enotnega trga in carinske unije, je 31. december. Toda pred tem se mora na obeh straneh zgoditi še veliko stvari. Kakršenkoli dogovor mora potrditi tudi evropski parlament. Prav tako se mora nanj pripraviti gospodarstvo.
Najtežja vprašanja za konec Tako evropska kot britanska politika se zavedata, da jima časa za srečen razplet hitro zmanjkuje, zato tudi kažeta pripravljenost na večji angažma. Za analitike je to povsem pričakovano. Med njimi namreč prevladuje prepričanje, da je najtežja vprašanja, predvsem tista na področju konkurenčnosti in ribolova, mogoče rešiti samo na najvišji (politični) ravni, in to v končnici pogajanj, v katero več kot očitno vstopamo.
Čeprav je vselej veljalo, da je sklenitev dogovora med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom o odnosih po brexitu v interesu britanske in evropske strani, to vedno bolj potrjujejo tudi izjave visokih politikov, za katere bi neuspeh v že tako težkih časih pomenil neodgovorno ravnanje.
S temi besedami je dva dni za tem, ko sta se predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski premier Boris Johnson po telefonu dogovorila o okrepitvi pogajanj in jih podaljšala za mesec dni, najslabši možni scenarij med srečanjem z glavnim evropskim pogajalcem Michelom Barnierom v Berlinu opisal nemški zunanji minister Heiko Maas.
Ministrova izjava vsaj na prvi pogled ni bila mišljena kot kritika britanske strani oziroma njenih pogajalskih izhodišč, temveč predvsem kot ugotovitev, da tudi evropska sedemindvajseterica ni v položaju, da bi si lahko privoščila ne samo negotove gospodarske, ampak tudi negotove politične posledice neuspešnega konca maratonskega procesa, ki se je začel kmalu po britanskem izstopu iz Unije.
Dodatno breme
EU in njena nekdanja članica morata skleniti dogovor o prihodnjih odnosih najpozneje do 31. decembra oziroma do konca prehodnega obdobja, v katerem je Združeno kraljestvo še del evropskega enotnega trga in carinske unije. Če jima to ne bo uspelo, se bosta pri trgovanju morali zanašati na pravila Svetovne trgovinske organizacije, scenarij brez dogovora ( no deal) pa bo ogrozil tudi prihodnost sodelovanja na varnostnem in obrambnem področju.
»Ljudje na obeh straneh Rokavskega preliva so zaradi današnjih zdravstvenih in gospodarskih izzivov že tako obremenjeni, zato bi jih bilo neodgovorno dodatno obremeniti s težavami zaradi razpleta brez dogovora,« je poudaril Maas in s tem nakazal frustracije, ki jih ta možnost povzroča ne samo v Bruslju, ampak tudi v Nemčiji, ki je največja britanska trgovinska partnerica v EU.
Nakazal je tudi čedalje večjo pripravljenost visoke politike, da se aktivno vplete v pogajalski proces, ki je bil do zdaj omejen predvsem na »tehnično raven«. Poleg Maasa so to v zadnjih dneh nakazali tudi Ursula von der Leyen, Boris Johnson in kanclerka Angela Merkel, ki se je včeraj ravno tako sestala z Michelom Barnierom.
Čeprav pogajanja Francoza Barniera z njegovim britanskim kolegom Davidom Frostom ter njunima skoraj stoglavima ekipama še potekajo, med analitiki obstaja prepričanje, da se tehnični del procesa bliža roku trajanja in da ga bo prej ali slej nadomestil politični del.
Pogajanja so še vedno mešanica tehničnega in političnega, je za Delo pojasnila Georgina Wright, strokovnjakinja za brexit pri britanskem mislišču Institute for Government. »Očitno je, da je nekatere pomembne ovire (področje ribolova in konkurenčnosti) mogoče rešiti samo na najvišji politični ravni. Toda še vedno je veliko stvari treba izpogajati, vključno s končnim besedilom dogovora.«
Množica rokov
Čas za dosego napredka se hitro izteka. Čeprav je neuradni rok, ki si ga je za sklenitev dogovora o prihodnjih odnosih postavila britanska vlada, sredina oktobra, je jasno, da bodo pogajanja trajala najmanj do konca meseca oziroma do roka, ki si ga je postavila evropska komisija.
Do kdaj lahko trajajo, je vprašanje, na katero ni jasnega odgovora. »Edini zakonski rok se bo iztekel 31. decembra ob 23. uri [britanski čas], ko se bo končalo prehodno obdobje,« je poudarila sogovornica, toda pogajanja se morajo v resnici končati veliko prej. »Še preden bi dogovor lahko začel veljati, bi morala o njem glasovati evropski parlament in evropski svet, britanska stran pa bi morala sprejeti zakonodajo za njegovo uveljavitev. Na to se mora pripraviti tudi gospodarstvo.«
• Maas: Scenarij brez dogovora bi bil neodgovoren.
• Tehnični del pogajalskega procesa se počasi izteka.
• Ni jasno, kateri je zadnji rok za sklenitev dogovora.