Zakonski predlog o superagencijah sprožil vihar

Združevanje Agencije branijo avtonomijo, a želijo več časa za pripombe

Ljubljana – Vladni načrt o ustanovitvi dveh agencij, v katerih bi združili osem regulatorjev trga, so v agencijah pospremili z ostrimi kritikami in se postavili v bran avtonomiji, kritični so tudi na skopo odmerjen čas, ki so ga imeli za pripombe. Vodstvi obeh agencij, ki bi nastali, bi po zakonskem predlogu imenovala vlada. Zakon gre na vladne odbore, po napovedih bo v vladni obravnavi v četrtek.

Na predlog združevanj so se odzvali v večini agencij, ki bi izgubile samostojnost.

Agencija za finančne trge Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in agencija za zavarovalni nadzor (AZN) bi se zlili v agencijo za finančne trge. Ideja o združitvi zaživi z vsako vlado, ki si postavi cilj debirokratizacije, do zdaj pa ni bila uspešna nobena. Novost v primerjavi s prejšnjimi predlogi je, da bi vlada imenovala direktorja, po sedanji ureditvi to počne državni zbor. V ATVP menijo, da je odločitev o združevanju z AZN, ki ga snuje vlada, politična in nanjo nimajo vpliva, gre pa po njihovem mnenju za pomembno odločitev, ki zahteva širši konsenz in mnenje stroke. Menijo, da je tako z vidika politike kot stroke način priprave takšne zakonodaje neprimeren, enako velja za nekatere določbe zakonskega osnutka. V AZN menijo, da je edini legitimni način in namen združevanja nadzornih agencij lahko le učinkovitejši nadzor oziroma vsaj enako uspešen nadzor, ki je finančno učinkovitejši.

Agencija za trg in potrošnike Poročali smo, da predlog predvideva združitev agencije za energijo, agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), AVK, javne agencije za varnost prometa, javne agencije za civilno letalstvo (CAA) in javne agencije za železniški promet v novo javno agencijo za trg in potrošnike. Na to agencijo bi bile prenesene tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih zdaj opravlja ministrstvo za gospodarstvo. V primerjavi s prejšnjimi predlogi gre tokrat za korenitejši predlog združevanja, zdaj samostojen. Nastala bi nova agencija s 400 zaposlenimi in 24 milijoni evrov proračuna. Vodili naj bi jo štirje direktorji, ki bi jih na predlog sveta agencije imenovala vlada. Ta bi imenovala tudi svet. Dosedanje agencije bi postale sektorji. Odzive agencij povzemamo po Slovenski tiskovni agenciji ( STA).

Javna agencija za železniški promet (AŽP) ni regulatorni organ na področju železniškega prometa in njeno delo ni povezano z urejanjem tržnih razmer kot pri večini drugih agencij, ki bi jih po predlogu gospodarskega ministrstva združili. Kljub temu so v AŽP predlog zakona proučili in niso mogli razbrati pozitivnih učinkov združevanja.

»Predlog zakona, po katerem bi osem regulatorjev združili v dve agenciji, ni usklajen z več evropskimi direktivami, predvsem v smislu zagotavljanja neodvisnega delovanja agencije kot regulatornega organa,« meni direktorica Akosa Tanja Muha. Upa na dialog s pripravljavci zakona, da bi skupaj našli ustrezno rešitev. »Agencija s predlogom zakona predhodno ni bila niti seznanjena niti ni bila vključena v postopek njegove priprave,« so povedali. Svoj odziv so posredovali gospodarskemu ministrstvu. Akos predlogu zakona »odločno nasprotuje« in meni, da je v nasprotju z vsemi demokratičnimi normami in predpisi, ki veljajo v Sloveniji – resolucija o normativni dejavnosti, poslovnik DZ in poslovnik vlade –, in tudi z direktivo EU iz decembra leta 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga, ki jo mora Slovenija prenesti v svoj pravni red.

»Navedenega združevanja ne podpiramo, saj je v nasprotju z evropskim pravom in za energetski trg kot tudi za odjemalce ne prinaša koristi,« je poudarila Du

Opozicija proti

V opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB so prepričani, da gre pri načrtu združitve za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij in nastajanje avtokratskega nadzornega sistema. Poudarjajo, da bodo naredili vse, da to preprečijo. ška Godina, direktorica agencije za energijo.

V javni agenciji za civilno letalstvo, ki jo vodi Rok Marolt, se sprašujejo, za kakšno racionalizacijo gre, saj ima Slovenija 17 agencij, v dve agenciji naj bi jih združili osem, ostalih devet pa bi ostalo samostojnih. S predlogom zakona se ne strinjajo: »Predlagana ureditev v principu krši mednarodnopravno vzpostavljeni sistem, ki gradi varnost civilnega letalstva na temelju kompetentnega pristojnega organa,« so zapisali. Pri tem so poudarili, da je slovenski letalski organ za svoje delo podvržen dvema inšpekcijama, in sicer svetovni z Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO) ter evropski z Agencijo EU za letalsko varnost (EASA).