Ko vse odpove, pride prav stara kmečka pamet
Teden otroka Otroci potrebujejo poglobljen razgovor o verodostojnosti virov – Kaj z modrostjo dedkov in babic
Ljubljana – Moto Tedna otroka, ki se je začel včeraj, je Odgovor je pogovor. Toda katero temo naj človek obravnava z otrokom v teh zmedenih časih, ko so mu nove tehnologije velikokrat lažje dosegljive kot starši?
Specialni pedagog Marko Juhant je zatrdil, da otroci potrebujejo predvsem poglobljen razgovor o virih in njihovi verodostojnosti. »Otroci potrebujejo razgovor o tem, kateri viri so sploh verodostojni. Pomembno je, da vprašajo tistega, ki mu zaupajo.« Dejstvo je namreč, je dodal, da je resnica zelo ubežljiva. »Ta vir naj nikakor ne bo internet, kjer lahko z vprašanjem nakažeš smer. Če je človek nagnjen v eno smer, bo računalnik kazal samo te smeri. Če ga boš vprašal, ali je denimo pametno uporabljati določene tablete, bodo vsi odgovori takšni. Če pa bo človek vprašal, zakaj je določene tablete neumno jemati, bo dobil tisoč informacij o tem, da jih ni pametno jemati.« Otrok potrebuje pogovor o tem, da je resnic lahko več in da je ista resnica videti drugače z dveh različnih stališč, je dodal pedagog.
»Pred tridesetimi leti mnogi doma sploh niso imeli telefonskega priključka, danes pa ima skoraj vsak otrok pametni telefon in s tem dostop do spleta. To ima tudi svoje pasti,« se je strinjala Estera Cerar, avtorica razstave Odgovor je pogovor, ki sta jo Tom telefon in Muzej pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu za devet mesecev postavila na ogled minulo nedeljo. Med najpogostejšimi vsebinami na Tom telefonu so po podatkih Zveze prijateljev mladine Slovenije vrstniške teme, družina in ljubezen, vse bolj je opaziti, da otroke tarejo osamljenost, strah, depresija, celo razmišljanja, da se ne splača živeti. A vsi otroci ne zaupajo stisk tujcem in kljub zagotavljanju anonimnosti ne pokličejo po telefonu. Ali torej ob pomanjkanju časa staršev iskati pomoč v modrosti starih staršev? Pedagog Juhant o tem meni: »Ko vse odpove, pride prav dobra stara kmečka pamet, ki je ne more nadomestiti nobena fakulteta.«
Pravice otrok na papirju Varuh človekovih pravic Peter Svetina je prepričan, da pravice otrok v praksi še vedno niso dovolj zaščitene. Glas otrok si želi okrepiti z mrežo zagovornikov otrok. Lani so dodelili zagovornika kar 65 otrokom, ki so v povprečju imeli komaj enajst let.
Varuh je pozval odločevalce v državi, naj čim prej sprejmejo zakon, ki bo celostno obravnaval otroke žrtve in priče kaznivih dejanj v varni hiši po islandskem modelu Barnhaus. Začetek uporabe družinskega zakonika in uveljavitev zakona o nepravdnem postopku sta po njegovem več kot dobrodošla, toda z njuno uveljavitvijo se je, kot je opozoril, še povečala potreba po izvedencih klinične psihologije za otroke oziroma po izvedencih psihiatrije in pedopsihiatrije, zaradi česar na sodiščih nastajajo zastoji. Odbor za otrokove pravice pri
Združenih narodih je Slovenijo ob zadnjem pregledu izvajanja konvencije opozoril, da bi morala država obravnavati pritožbe otrok »na otroku občutljiv in hiter način«. Zato, je dodal Svetina, v njegovem uradu načrtujejo ozaveščanje otrok o njihovi pravici do neposrednega vlaganja pritožb in se zavzemajo za otrokom dostopne in prijazne postopke.