Delo (Slovenia)

Pi­sma bral­cev in od­me­vi

- pi­sma@de­lo.si

Ne le zdrav­ni­ki, iz­sto­pil bi mar­sik­do

V me­di­jih so se zno­va za­če­le po­ja­vlja­ti na­po­ve­di, da bi šli zdrav­ni­ki in še kdo iz eno­tne­ga plač­ne­ga sis­te­ma, ki ve­lja za naš jav­ni sek­tor, kot be­re­mo tu­di v pri­spev­ku Bar­ba­re Ho­če­var z na­slo­vom Ne le zdrav­ni­ki, iz­sto­pil bi mar­sik­do ( De­lo, 23. sep­tem­bra, stran 2).

Te stva­ri so jim bi­le že več­krat stro­kov­no ar­gu­men­ti­ra­no po­ja­snje­ne – pra­zna pri­ča­ko­va­nja pa so, da bo­do s tem ime­li viš­je pla­če in bolj­še po­go­je de­la. Ve­lja se za­ve­da­ti, da je de­nar tre­ba naj­prej za­slu­ži­ti in še­le po­tem po vna­prej zna­nih me­ri­lih tu­di de­li­ti. Gle­de bolj­ših po­go­jev de­la pa ka­že po­u­da­ri­ti že ze­lo zna­no dej­stvo, da je naj­več od­vi­sno od za­ko­nov, pred­pi­sov in še po­se­bej od vo­de­nja

– od mi­ni­str­stva nav­zdol. Se­ve­da, zdra­vstvo je po­seb­na druž­be­na de­jav­nost, ki je slej ko prej za­ni­mi­va za vsa­ke­ga dr­ža­vlja­na in je ne ka­že obrav­na­va­ti kot ne­ko pro­fi­ta­bil­no de­jav­nost. Po­leg te­ga je tre­ba upo­šte­va­ti tu­di me­di­cin­sko ose­bje, ki je se­stav­ni del zdrav­ni­ških ekip, brez ka­te­rih tu­di zdrav­ni­ki ve­li­ko ne mo­re­jo. Mor­da se pa ti­sti, ki za­go­var­ja­jo iz­stop zdrav­ni­kov in dru­gih, ni­ti ne za­ve­da­jo, kaj vse bi bi­lo tre­ba pri tem po­sto­ri­ti, da bi sis­tem za­ži­vel in dol­go­roč­no tu­di ob­stal. Po­sta­vlja se vpra­ša­nje, na ka­te­ri or­ga­ni­za­cij­ski rav­ni v okvi­ru »teh­no­lo­ško« za­o­kro­že­ne zdra­vstve­ne eno­te bi se lah­ko smi­sel­no ugo­ta­vljal pri­ho­dek in nje­gov del za pla­če. Si­cer pa gre de­nar za zdra­vstvo iz dr­žav­ne bla­gaj­ne, za­to je dr­žav­ni nad­zor nu­jen.

Dru­go po­memb­no vpra­ša­nje s tem zve­zi pa je ve­li­ka te­žnja po pri­va­ti­za­ci­ji zdra­vstva v Slo­ve­ni­ji. Zla­sti skep­ti­ki ob vsa­kem ta­kšnem po­sku­su, kot je na­po­ve­da­ni iz­stop zdrav­ni­kov iz eno­tne­ga plač­ne­ga sis­te­ma, vi­di­jo bo­ja­zen in že­ljo po pri­va­ti­za­ci­ji zdra­vstva, po­seb­no še, če se s tem oblju­blja skraj­še­va­nje obu­pnih ča­kal­nih vrst. Ob tem že­lim po­u­da­ri­ti, da ve­či­no na­ših dr­ža­vlja­nov prav ma­lo bri­ga, ali je zdra­vstve­na usta­no­va, v ka­te­ri bo­do ustre­zno ka­ko­vo­stno in v zno­snem ča­su obrav­na­va­ni, za­seb­na ali jav­na! Še to: na­po­ve­dan do­da­tni de­nar za skraj­ša­nje ča­kal­nih vrst ne bo učin­ko­vi­to na­lo­žen, če se te­ga pri­stoj­ni ne bo­do lo­ti­li in vo­di­li kot na­ci­o­nal­ni pro­jekt.

Bo­jim se, da se pre­dla­ga­te­lji iz­sto­pa ne za­ve­da­jo, da zdaj nji­ho­ve sta­tu­se in s tem tu­di pla­če za­go­ta­vlja dr­ža­va (kot ne­ke vr­ste po­za­va­ro­va­nje). V pri­me­ru iz­sto­pa pa te­ga ne bo več in bo­do bolj ali manj iz­po­sta­vlje­ni eko­nom­skim za­ko­ni­to­stim tr­ga. Bog ne daj!

S ka­te­ri­mi ar­gu­men­ti pre­dla­ga­te­lji iz­sto­pe ute­me­lju­je­jo? Pri tem ne gre le za zdrav­ni­ke, tu­di sto­ri­tve­ni del to na­po­ve­du­je. Kdo pa to je, ne po­ve­do, pro­i­zvo­dnje pa ta­ko ali ta­ko ni v njem. Kaj je pred­vsem ra­zlog za iz­sto­pe? Pre­mi­er je go­vo­ril o zdrav­ni­kih, ki so da­li od­po­ved in šli de­lat v Av­stri­jo, »kjer so za manj obre­me­njen de­lav­nik za­slu­ži­li tri­krat več«. (Za­ni­mi­vo bi bi­lo ve­de­ti, ko­li­ko je ta­kih.) Oseb­no me­nim, da je to le le­po­re­čje brez stvar­ne osno­ve, ki bi opra­vi­če­va­la na­po­ve­da­ne iz­sto­pe.

Ta »Vi­ran­tov« eno­tni plač­ni sis­tem, v ka­te­rem sem bil pod­pi­sa­ni stro­kov­na pod­po­ra de­lov­ni sku­pi­ni, ve­lja od sep­tem­bra 2008. Imel pa je že ta­krat po­manj­klji­vo­sti. Ve­de­lo se je, da so ne­ka­te­ri po­kli­ci (me­di­cin­ske se­stre in po­li­ci­sti, na pri­mer) moč­no pod­ce­nje­ni, da raz­vr­sti­tev de­lov­nih mest ni bi­la gra­je­na na op­ti­mal­ni or­ga­ni­za­ci­ji in sis­te­mi­za­ci­ji de­lov­nih mest, za kar so bi­le iz­de­la­ne vse ra­ču­nal­ni­ško pod­pr­te stro­kov­ne pod­la­ge, da na­pre­do­va­nja za­po­sle­nih na de­lov­nih me­stih ni­so bi­la do­volj do­bro stro­kov­no opre­de­lje­na, da del plač na pod­la­gi de­lov­ne uspe­šno­sti po­sa­me­zni­ka in ce­le or­ga­ni­za­cij­ske eno­te ni bil stro­kov­no pri­pra­vljen, da je urav­ni­lov­ka, da pla­če in sploh sta­tu­si vo­dil­nih in vod­stve­nih ni­so bi­li po­ve­za­ni s si­cer sla­bo opre­de­lje­ni­mi stra­te­ški­mi in po­slov­ni­mi ci­lji, da od­go­vor­no­sti gle­de de­lo­va­nja eno­tne­ga plač­ne­ga sis­te­ma ni­so bi­le ustre­zno opre­de­lje­ne ... pa še kaj.

Prav v teh tr­di­tvah lah­ko išče­mo vir ne­spo­ra­zu­mov, za­ra­di ka­te­rih (na pri­mer) zdrav­ni­ki že ves čas gro­zi­jo z iz­sto­pom. Ven­dar to ni­so stva­ri, ki bi opra­vi­če­va­le ru­ši­tev eno­tne­ga plač­ne­ga sis­te­ma, le ustre­zno ga je tre­ba po­pra­vi­ti in do­pol­ni­ti. Z ustre­znim stro­kov­nim pri­sto­pom, kjer so me­to­de in po­stop­ki do­bro zna­ni tu­di do­ma­či slo­ven­ski stro­ki, bi se ob pri­mer­ni po­li­tič­ni pod­po­ri ti pro­ble­mi v splo­šno za­do­volj­stvo v raz­me­ro­ma krat­kem ča­su lah­ko za­do­vo­lji­vo re­ši­li. Že več­krat me je pri­ja­telj, zna­ni slo­ven­ski eko­no­mist in pro­fe­sor, vpra­šal, ali se po­li­ti­ka ali sin­di­ka­ti kaj po­sve­tu­je­jo s stro­ko? Od­go­vor je bil: Ne! Ob tem le še to. Kdor­ko­li že­li kaj vpra­ša­ti, mo­ra o tej za­de­vi vsaj ne­kaj ma­le­ga ve­de­ti.

Če bi se po­prav­kov ali pre­no­ve, kar je nuj­no po­treb­no, res lo­ti­li, je tre­ba za­če­ti s pre­no­vo in ra­ci­o­na­li­za­ci­jo za­ko­no­da­je na dr­žav­ni rav­ni in po­sle­dič­no s pre­no­vo pro­ce­sov pri po­sa­me­znih prav­nih su­bjek­tih. To so te­melj­ni po­go­ji, ki jih upo­šte­va raz­vi­ti svet, tu­di v Slo­ve­ni­ji. Z do­go­vo­rom med po­li­ti­ko in sin­di­ka­ti ter ustre­zno stro­kov­no­stjo bi bil pre­no­vljen plač­ni sis­tem lah­ko do­kaj hi­tro »pod stre­ho«. mag. Ja­nez Ze­ni,

Spo­dnja Be­sni­ca

Vz­tra­ja­nje

Manj­še vla­dne stran­ke v vla­di vztra­ja­jo le še iz hi­gi­en­skih ra­zlo­gov. Opra­li so jim mo­žga­ne. Iz­tok Maj­he­nič, Lju­blja­na

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia