Kako zaposlenim predstaviti obdavčitev plač
Pobuda SBC spodbuja k preglednejšemu prikazu obračuna plač
Ljubljana – V zadnjem odboju se je razvilo nekaj pobud za večjo preglednost plač, natančneje za jasnejši prikaz obdavčitve. Cilj večine predlogov je, da se zaposleni bolj zavedajo, koliko vsak mesec prispevajo za normalno delovanje zdravstva in za pokojnine.
Zadnja dva predloga sta združitev prispevkov na in iz plače, ki jo predlaga skupina pod vodstvom Ivana Simiča, in predlog Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), po katerem bi obračun imel povzetek ključnih postavk. Prvi bi, po oceni Simiča, zagotovil tudi administrativno razbremenitev podjetij.
Veliko zaposlenih, če ne celo večina, težko razume vse postavke obračuna plače, s tem pa tudi težko ugotovi, ali so prejeli obljubljeni znesek. Poleg določil v pogodbi o zaposlitvi na izračun plače vplivajo tudi določila kolektivnih pogodb in drugih predpisov. Celo število delovnih dni lahko spremeni znesek v obračunu. Na obračunu plače so zapisane tudi povrnitve stroškov, povezane z delom (nadomestilo za prehrano, prevoz na delo ...), ki sicer niso del bruto plače. Prav tako so na izpisku lahko stroški dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in obroki posojil.
Težko razumljiv je tudi sam izračun. Marsikdo strošek zaposlenega označuje z bruto plačo, kar pa je precej izkrivljen pogled na davčno obremenitev plač, s tem se izpušča več kot šestina davkov, ki bremenijo plače. Plačo posameznika bremenijo po dva prispevka za pokojninsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje, poleg tega še prispevek za poškodbe pri delu in akontacija dohodnine.
Pri zadnji objavljeni neto plači (1176 evrov) znaša strošek dela posameznika okoli 2073 evrov. Slovenski sistem izpostavlja tako imenovano bruto plačo, ki vključuje samo prispevke delavca. V resnici pa zaposleni pri povprečni plači prejme le dobro polovico (57 odstotkov) zneska, ki ga zanj odšteje delodajalec.
SBC za preoblikovanje izpiska Klub slovenskih podjetnikov – vodi ga dr. Jure Knez – pa predlaga, da se spremeni izpis obračuna plače, in sicer tako, da se na plačni listi naredi povzetek obračuna. Na plačni listi bi bili tako na začetku izpostavljeni neto izplačilo, prispevki za pokojninsko in zdravstveno blagajno ter strošek dela (brez stroškov, povezanih z delom). V SBC ocenjujejo, da bi zaposleni tako dobili jasnejši pregled nad tem, koliko na mesec prispevajo za delovanje zdravstva in za pokojnine.
Pobuda ne zahteva nobenih sprememb pravil. V praksi gre zgolj za grafično preoblikovanje mesečnega izpiska, ki ga prejmejo zaposleni.
Nekoliko večje spremembe predvideva pobuda strokovne skupine za debirokratizacijo pod vodstvom
Ivana Simiča, ki je vladi predlagala, da se združijo prispevki delojemalca in delodajalca. Tudi v tem primeru je ključna posledica večja preglednost obremenitve plač, medtem ko bi davčno breme ostalo nespremenjeno. S tem bi podjetja administrativno razbremenili, saj bi se izračun plače poenostavil. Opozoriti je treba, da delodajalci že zdaj davke odplačujejo združeno, tako za zaposlene kot za delodajalce (podjetja, na primer, nakažejo ZZZS v enem znesku vse prispevke za ZPIZ). Vendar predlog strokovne skupine zahteva spremembo več predpisov in aktov. Ključni izziv pa ni neposredni učinek na izračun bruto plače, kjer bi bruto postal sedanji strošek dela. Največja težava je, da je statistični podatek povprečne bruto plače (ki bi s spremembo nehal obstajati) podlaga za izračun meje več socialnih pravic. Vse te bi bilo treba ob spremembi prilagoditi, da ne bi nastala neželena odstopanja.
• Večina zaposlenih težko preveri, ali je njihova plača pravilno izračunana.
• SBC predlaga preoblikovanje mesečnega izpiska plače.
• Združitev prispevkov zahteva spremembo več predpisov.