Delo (Slovenia)

Zvoč­na knji­žni­ca dram­ske kla­si­ke

No­vo pro­gram­sko plat­for­mo so v SNG Dra­ma Lju­blja­na za­če­li z bral­no upri­zo­ri­tvi­jo be­se­di­la Da­ne­ta Zaj­ca Otro­ka re­ke

- Pe­ter Rak

Pan­de­mi­ja co­vi­da-19 je pri­ne­sla raz­lič­ne no­ve upri­zo­ri­tve­ne stra­te­gi­je, ve­li­ko pro­duk­ci­je je bi­lo pre­ne­se­ne na med­mrež­je. Kljub ra­hlja­nju ne­ka­te­rih ome­ji­tev in od­pi­ra­nju gle­da­li­ških dvo­ran je za­ra­di ome­ji­tve šte­vi­la gle­dal­cev se­zo­na 2020/21 še da­leč od kla­sič­ne. Pro­jekt Zvoč­ne dra­me v SNG Dra­ma Lju­blja­na ne spa­da v okvir pan­de­mič­nih im­pro­vi­za­cij, bo pa tu­di lju­bi­te­ljem gle­da­li­šča, ki osta­ja­jo do­ma, omo­go­čil stik z no­vost­mi.

Po be­se­dah rav­na­te­lja lju­bljan­ske Dra­me Igor­ja Sa­mo­bor­ja so v pre­te­klih le­tih bral­no upri­zo­ri­li kar ne­kaj be­se­dil, ki so za­ra­di ta­kšnih in dru­gač­nih oko­li­ščin osta­la v pre­da­lu, a bi si ne­dvo­mno za­slu­ži­la upri­zo­ri­tev. Ob za­čet­ku pan­de­mi­je se mu je po­ro­di­la za­mi­sel o usta­no­vi­tvi fo­no­te­ke, s ka­te­ro bi se po­sa­me­zni te­ks­ti, ki so pri­mer­ni ne sa­mo za odr­sko po­u­stva­ri­tev, tem­več tu­di za bra­nje ozi­ro­ma pred­vsem po­slu­ša­nje, ohra­ni­li v dru­gač­nem for­ma­tu. Če so bi­li do­slej to­vr­stni prin­ci­pi bolj na­ključ­ni, so se zdaj v Dra­mi lo­ti­li pro­jek­ta na­čr­tno, z ja­sno za­sta­vlje­no pro­gram­sko plat­for­mo, ki je fi­nanč­no tu­di spon­zor­sko pod­pr­ta, za­to bo­do po­snet­ki brez­plač­no na vo­ljo za­in­te­re­si­ra­ni jav­no­sti.

Pred krat­kim so bral­no upri­zo­ri­li pr­vo dra­mo, Otro­ka re­ke Da­ne­ta Zaj­ca v re­ži­ji in dra­ma­tur­gi­ji Eve Kra­še­vec. Pri upri­zo­ri­tvi – stu­dij­ski zvoč­ni po­sne­tek bo ob­ja­vljen na sple­tu ko­nec me­se­ca – so so­de­lo­va­li Ja­nez Škof, Ma­ja Kon­čar, Zvo­ne Hri­bar, Va­nja Plut, Eva Je­se­no­vec, Go­razd Lo­gar, Kle­men Ja­ne­žič, Val­ter Dra­gan in Voj­ko Zi­dar. Dra­ma Otro­ka re­ke je bi­la odr­sko upri­zor­je­na zgolj en­krat, in si­cer le­ta 1962 v pro­duk­ci­ji Odra 57 v Kri­žan­kah, v re­ži­ji dra­ma­tur­ga in li­te­rar­ne­ga te­o­re­ti­ka Ta­ra­sa Ker­ma­u­ner­ja, ki je upri­zo­ri­tev ime­no­val »no­tra­nji ora­to­rij« in po­nu­dil kar naj­več iz­ra­zne mo­žno­sti be­se­di. Le­ta 1992 je dra­ma za­ži­ve­la še v ra­dij­ski pre­de­la­vi Igor­ja Li­kar­ja.

Mno­go dram ni vi­de­lo odra Eva Kra­še­vec je pro­jekt zvoč­nih dram pred­sta­vi­la z be­se­da­mi, da je dra­ma­ti­ka se­ve­da na­me­nje­na ta­ko bra­nju kot upri­zar­ja­nju. V ne­ka­te­rih ob­do­bjih li­te­rar­ne zgo­do­vi­ne so mno­žič­no na­sta­ja­le bral­ne dra­me, v dru­gih so be­se­di­la pri­šla na­rav­nost z odra in bi­la za­pi­sa­na po­zne­je. Mno­go dram ni vi­de­lo odra ali pa se je to zgo­di­lo zgolj en­krat, kar pri­pi­su­je­mo nji­ho­vim spe­ci­fi­kam ali za­ple­te­nim zgo­do­vin­skim ozi­ro­ma po­li­tič­nim oko­li­šči­nam. Ne­ka­te­re dra­me so bi­le uspe­šno upri­zor­je­ne, a so kljub te­mu po­za­blje­ne oble­ža­le v knji­žnih iz­da­jah ali ce­lo tip­ko­pi­sih. Vsa­ka na­pi­sa­na igra ima svo­jo iz­vir­no upri­zo­ri­tve­no zgo­do­vi­no in mno­go slo­ven­skih dram bi bi­lo vre­dno ve­dno zno­va pred­sta­vi­ti šir­še­mu ob­čin­stvu.

Gle­de na to, da iz­je­mne in ve­li­ko­krat na­gra­je­ne ra­di­o­fon­ske igre na pod­la­gi dra­ma­tur­ških pre­de­lav slo­ven­ske dra­ma­ti­ke na­sta­ja­jo v pro­gra­mu Ra­dia Slo­ve­ni­ja, si že­li­jo v Dra­mi po­sku­si­ti ne­kaj dru­ge­ga. Nji­hov na­men je ustva­ri­ti Dra­mi­no zvoč­no knji­žni­co dram­ske kla­si­ke, ki bo na vo­ljo ta­ko stro­kov­ni jav­no­sti kot lju­bi­te­ljem slo­ven­ske dra­ma­ti­ke. Obe­nem se na­de­ja­jo, da bo no­vo bra­nje mor­da spod­bu­di­lo ka­kšno sve­žo odr­sko upri­zo­ri­tev. V pr­vi se­zo­ni se po­sve­ča­jo dra­ma­ti­ki Da­ne­ta Zaj­ca. Po­leg ne­dav­nih oble­tnic nje­go­ve­ga roj­stva in smr­ti je vzrok za tak za­če­tek prav dra­ma­tur­ška in je­zi­kov­na spe­ci­fi­ka nje­go­vih iger, ki kljub ne­spor­ni vr­hun­sko­sti ni­so bi­le ve­li­ko­krat upri­zor­je­ne, obe­nem pa nji­ho­vo bo­ga­stvo me­ta­fo­ri­ke ter me­ta­fi­zič­ne ši­ri­ne po­nu­ja brez­mej­ne mo­žno­sti in­ter­pre­ta­ci­je.

Ob upri­zo­ri­tvi Zaj­če­ve­ga Vo­ran­ca v re­ži­ji Mi­le­ta Ko­ru­na je pe­snik Jo­sip Osti za gle­da­li­ški list za­pi­sal: »Bra­nje, ne gle­da­nje dra­me, upra­vi­če­no za­sta­vlja vpra­ša­nje raz­mer­ja med dram­skim te­ks­tom in nje­go­vo scen­sko iz­ved­bo ozi­ro­ma da­nes mor­da bolj kot ka­dar­ko­li vpra­ša­nje za­mo­ta­ne­ga raz­mer­ja med li­te­ra­tu­ro in gle­da­li­ščem.« To mi­sel je Osti na­pi­sal le­ta 1980, a po be­se­dah Eve Kra­še­vec še bolj ve­lja za so­do­ben od­nos gle­da­li­šča do dra­ma­ti­ke, ki ga pre­iz­pra­šu­je­jo ob ustvar­ja­nju te no­ve plat­for­me.

Ključ­ni del slo­ven­ske pe­sni­ške dra­me

Da­ne Zajc ve­lja za pe­sni­ka, ki v me­ta­fo­rič­ni go­vo­ri­ci ube­se­du­je mno­ži­co člo­ve­ko­vih ob­ču­tij in v ne­ka­te­rih dra­mah alu­di­ra tu­di na po la­stni iz­ku­šnji pre­o­bli­ko­va­no po­li­tič­nost. »Nje­go­vo pe­sni­ško sno­va­nje po­se­ga v glo­bi­ne člo­ve­ko­ve­ga ek­si­sten­ci­al­ne­ga ob­ču­te­nja sve­ta, vse do te­mač­nih po­dro­čij ži­vlje­nja, in ta­ko po svo­je ude­ja­nja tu­di ide­je fi­lo­zof­ske­ga ek­si­sten­ci­a­liz­ma, obe­nem jih pre­ple­ta s te­ma­ti­ka­mi lju­be­zni ali is­ka­telj­stva, kar ustvar­ja to­pli­no in za­nos, zla­sti na me­stih, kjer bi ju naj­manj pri­ča­ko­va­li. Zaj­če­va dra­ma­ti­ka je po­mem­ben, prav­za­prav ključ­ni del mo­der­ne slo­ven­ske pe­sni­ške dra­me in tu­di v šir­šem pro­sto­ru svo­je­vr­sten uni­kum,« je po­u­da­ri­la Eva Kra­še­vec.

Otro­ka re­ke iz­po­ve­du­je­ta lju­be­zen­sko zgod­bo pa­ra, ki ga iz po­pol­no­sti zli­tja vr­že­jo ek­si­sten­ci­al­ne oko­li­šči­ne is­ka­nja no­tra­nje iz­pol­ni­tve on­kraj lju­be­zen­ske­ga ču­stva. Zdi se, da kljub osre­dnje­mu in­ti­mi­stič­ne­mu je­dru, ki se na­pa­ja pri Zaj­če­vem pe­sem­skem ci­klu Dva, dra­ma ni zgolj lju­be­zen­ska, tem­več spre­go­vo­ri tu­di o bi­vanj­skih oko­li­šči­nah, zgo­do­vi­ni in ci­vi­li­za­ci­ji, saj Re­ka in Dan v da­nih raz­me­rah ži­vljenj­ske­ga oko­lja ne zmo­re­ta ohra­ni­ti no­tra­nje svo­bo­de. Obe­nem se Zajc v tej dra­mi ve­li­ko ukvar­ja z vpra­ša­njem člo­ve­ko­ve vre­dno­sti gle­de na nje­go­vo konč­nost. »Ni­kjer ni od­re­ši­tve za člo­ve­ka,« je verz, ki od­zva­nja še dol­go po bra­nju.

To te­mač­no spo­zna­nje se po­no­vi na dveh me­stih v dra­mi, kar je Zajc v enem od in­ter­vju­jev ko­men­ti­ral ta­ko­le: »Ta­krat, ko sem na­pi­sal ta verz, sem mi­slil pred­vsem na smr­tnost, s ka­te­ro se kon­ču­je vsa­ka na­ša za­de­va. Da­nes mi­slim, da je do­bro, da je na­še ži­vlje­nje konč­no. Smr­tnost nam za­go­ta­vlja vr­ni­tev tja, od ko­der pri­ha­ja­mo, po njej smo po­ve­za­ni s ti­stim, kar ime­nu­je­mo koz­mos in več­nost.« Otro­ka re­ke je Zaj­če­va pr­va dra­ma, v njej pe­snik naj­bolj iz­po­ve­dno či­sto ter struk­tur­no skla­dno zdru­ži svoj me­ta­fo­rič­ni svet z dram­sko go­vo­ri­co; po­leg Str­ni­še­ve­ga Sa­mo­ro­ga po­me­ni svo­je­vr­sten pre­lom v slo­ven­ski dram­ski pi­sa­vi, ki se je vsaj od Can­kar­je­ve Le­pe Vi­de več­krat sre­če­va­la s po­e­zi­jo in pre­ple­ta­la z li­rič­no­stjo, ven­dar je to ob­do­bje po­nu­di­lo nov in sa­mo­svoj pri­stop k dram­ski po­e­zi­ji. Prav lir­ski zna­čaj Zaj­če­ve dra­ma­ti­ke, ki je ve­lik upri­zo­ri­tve­ni za­lo­gaj in je na pr­vi po­gled mor­da laž­je ube­se­dlji­va kot upri­zor­lji­va, je odlič­no iz­ho­di­šče prav za pred­sta­vi­tev v obli­ki zvoč­ne dra­me. V le­to­šnji se­zo­ni na­me­ra­va­jo bral­no upri­zo­ri­ti še naj­manj tri Zaj­če­va dram­ska be­se­di­la.

Dra­me Da­ne­ta Zaj­ca kljub ne­spor­ni vr­hun­sko­sti ni­so bi­le ve­li­ko­krat upri­zor­je­ne, nji­ho­vo bo­ga­stvo me­ta­fo­ri­ke ter me­ta­fi­zič­ne ši­ri­ne pa po­nu­ja brez­mej­ne mo­žno­sti in­ter­pre­ta­ci­je.

 ?? Fo­to SNG Dra­ma Lju­blja­na ?? Zvoč­na dra­ma
Otro­ka re­ke je pr­vo dram­sko be­se­di­lo Da­ne­ta Zaj­ca, ki je bi­lo bral­no upri­zor­je­no. V le­to­šnji se­zo­ni na­čr­tu­je­jo še naj­manj tri ta­kšne upri­zo­ri­tve nje­go­vih del.
Fo­to SNG Dra­ma Lju­blja­na Zvoč­na dra­ma Otro­ka re­ke je pr­vo dram­sko be­se­di­lo Da­ne­ta Zaj­ca, ki je bi­lo bral­no upri­zor­je­no. V le­to­šnji se­zo­ni na­čr­tu­je­jo še naj­manj tri ta­kšne upri­zo­ri­tve nje­go­vih del.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia