Delo (Slovenia)

Oce­nju­je­mo

-

Ope­ra

Ni­na Šenk: Mar­pur­gi SNG Ma­ri­bor

Slo­ven­sko na­ro­dno gle­da­li­šče Ma­ri­bor je pra­zno­va­lo sto­to oble­tni­co de­lo­va­nja z na­ro­či­lom no­ve ope­re pri skla­da­te­lji­ci Ni­ni Šenk. Li­te­rar­na pre­dlo­ga ope­re je bil zgo­do­vin­ski ro­man Zla­te Vo­kač Me­dic Mar­pur­gi. Iz­bi­ra je lo­gič­na, saj je de­lo svo­je­vr­sten po­klon sre­dnje­ve­ške­mu Ma­ri­bo­ru, o ka­te­rem je pi­sa­te­lji­ca od­kri­la, da je že v ča­su, ko je bi­la moč in­kvi­zi­ci­je na vr­hun­cu, ve­ljal za od­pr­to, svo­bo­do­mi­sel­no in str­pno me­sto. Prek dnev­ni­ških za­pi­skov pro­ta­go­ni­stov – zdrav­ni­ka Han­ne­sa in (ne­ta­len­ti­ra­ne­ga) pe­sni­ka Ma­thi­a­sa – spre­mlja­mo spre­mem­be, ki za­de­va­jo po­li­ti­ko in vzduš­je v me­stu, pa tu­di no­tra­nje bo­je li­kov. Ro­man, ki te­me­lji na re­snič­nih do­god­kih in ose­bah, po­nu­ja ve­li­ko več kot zgo­do­vin­ska dej­stva; so­po­sta­vlja roj­stvo re­ne­sanč­ne hu­ma­ni­stič­ne mi­sli z in­kvi­zi­ci­jo, pe­sni­štvo/ume­tnost z lju­bo­su­mjem in iz­da­jo, lju­be­zen z ma­šče­va­njem, smeh z aske­zo ... To­da ka­ko niz pre­mi­šljanj in vr­sto zgo­do­vin­skih ori­sov ta­ko trans­for­mi­ra­ti, da po­sta­ne­jo oper­ni li­bre­to? To tež­ko na­lo­go je do­bil re­ži­ser Igor Pi­son, ki je s skla­da­te­lji­co Ni­no Šenk iz ro­ma­na po­sku­sil iz­lu­šči­ti osnov­na te­mat­ska je­dra in iz mno­ži­ce pro­blem­skih po­ti (ver­je­tno) po­i­skal da­nes naj­re­le­van­tnej­šo. Ali mu je uspe­lo? Ne. Li­bre­to je – gle­de na ro­man – moč­no re­du­ci­ran, kar si­cer ne bi bi­la ško­da, če bi no­tra­nja mo­ti­va­ci­ja po­sa­me­znih li­kov osta­la ja­sna. V sre­di­šču ni več Han­nes, tem­več Ma­thi­as, am­pak tu­di ta je zve­den na ne pre­več uspe­šne­ga ali pri­lju­blje­ne­ga ume­tni­ka, ki ga po­ga­nja le lju­bo­su­mje do ta­len­ti­ra­ne­ga pe­sni­ka Ja­ni­ja, ne pa tu­di moč­na raz­kla­nost med ubo­ga­njem cer­kve­ne obla­sti (in­kvi­zi­ci­je) in svo­bo­do­mi­sel­ni­mi pri­ja­te­lji. Han­nes kot na­po­ve­do­va­lec re­ne­sanč­ne­ga člo­ve­ka osta­ne v ozad­ju, po­sta­ne pa sko­raj za­ti­ra­lec pri­ja­te­lja Ma­thi­a­sa, ki pi­še sla­bo po­e­zi­jo. Po­sta­vi­tev raz­kla­ne­ga ume­tni­ka v sre­di­šče ope­re, če­tu­di to ni osre­dnji mo­tiv ro­ma­na, mor­da ne bi bi­la ta­ko spo­dle­te­la, če bi Pi­so­no­vi mi­ni­mal­ni re­žij­ski po­se­gi po­ma­ga­li na­ka­za­ti pod­tal­no vse­bin­sko plat ope­re. Ali dru­ga­če: če obi­sko­val­ci ni­so po­zna­li knji­ge ali ni­so bi­li se­zna­nje­ni s pred­zgod­bo ozi­ro­ma ni­so ute­gni­li pre­bra­ti gle­da­li­ške­ga li­sta, ni­so mo­gli sle­di­ti do­god­kom na od­ru. Če­prav je zah­te­va po in­for­mi­ra­nem obi­sko­val­cu ali obi­sko­val­ki do­bro­do­šla, je li­bre­tist kljub vse­mu za­vr­gel pre­več pla­sti vsa­ke­ga li­ka, ki so za­ra­di te­ga po­sta­li eno­di­men­zi­o­nal­ni.

Po dru­gi stra­ni po­sku­ša glas­ba Ni­ne Šenk za­pol­ni­ti li­te­rar­no vr­zel. Kot je po­ve­da­la, nam na­me­sto po­ča­sne­ga uvo­da po­nu­di glas­be­ni in me­di­as res. Pah­nje­ni smo v zvoč­no bre­zno, ki ri­še pri­ha­ja­jo­či pe­kel na od­ru. Pra­i­z­ved­ba ope­re 2. ok­to­bra je na­mreč še­le pr­vi del oper­ne­ga dip­ti­ha. Pred­vi­de­va­mo, da bo dru­gi del ope­re, na­po­ve­dan za le­to 2023, raz­kril re­snič­ne zgo­do­vin­ske in­kvi­zi­cij­ske gro­zo­te v na­šem pro­sto­ru. Glas­ba to­rej na­po­ve­du­je pri­hod in­kvi­zi­ci­je in njen za­če­tni bom­ba­stič­no-pre­se­ne­tlji­vi mo­tiv osta­ne nav­zoč vso ope­ro. Ni­na Šenk iz­ha­ja pred­vsem iz psi­ho­lo­gi­za­ci­je li­kov, zna­ča­ju in si­tu­a­ci­ji pri­mer­no obli­ku­je glas­be­ne mo­ti­ve. Lah­ko bi re­kli, da v za­sno­vi vsa­ka oper­na ose­ba do­bi pri­mer­no glas­be­no re­ši­tev. Ta­ko je Ma­thi­a­so­vo is­ka­nje po­e­tič­nih be­sed pri­ka­za­no z zvoč­nim po­in­ti­liz­mom, ki na­ka­zu­je raz­pr­še­nost nje­go­vih mi­sli. Ce­sar­jev od­po­sla­nec je za­jet z zah­tev­ni­mi, to­da iz­ra­zi­ti­mi rit­mič­ni­mi vzor­ci, ki so­vpa­da­jo z re­pe­ti­tiv­no­stjo nje­go­ve­ga ve­dno is­te­ga vpra­ša­nja, in si­cer, kdo je he­re­tik. Ja­ni je kot na­dar­jen pe­snik iz ljud­stva pred­sta­vljen z me­ša­ni­co re­ne­sanč­ne in ljud­ske zvoč­no­sti. Še naj­bolj za­ni­miv je oper­ni zbor, ki v go­stem kon­tra­punk­tu, to­da z ja­sni­mi pev­ski­mi li­ni­ja­mi, na­po­ve­du­je in ko­men­ti­ra do­ga­ja­nje na od­ru. Ver­je­tno z že­ljo po ne pre­več kom­pli­ci­ra­nem, a še ve­dno vi­so­ko­mo­der­ni­stič­nem glas­be­nem je­zi­ku, glas­ba Ni­ne Šenk ob­ča­sno za­pa­de v pre­več re­pe­ti­tiv­ne vzor­ce. Po­ve­zo­va­nje odr­skih scen ta­ko me­sto­ma za­pa­de v pre­več­krat sli­šan vzo­rec, ga pa hi­tro obo­ga­ti z no­vo glas­bo, na­me­nje­no oper­ni si­tu­a­ci­ji. Sce­no­gra­fi­jo Ro­ka Pre­di­na bi lah­ko ozna­či­li za mi­ni­ma­li­stič­no. Ve­čjo vlo­go je ime­lo obli­ko­va­nje lu­či, ki ga prav ta­ko pod­pi­su­je sce­no­graf. Če­prav bi na za­čet­ku pred­sta­ve lah­ko na­pač­no skle­pa­li, da ta­ko luč kot mo­dro-rde­ča bar­va ko­stu­mov Bran­ke Pa­vlič na­ka­zu­je­jo kr­ščan­sko sim­bo­li­ko, ima­mo oprav­ka s po­zi­vom k si­ne­stet­ske­mu opa­zo­va­nju glas­be­nih in gle­da­li­ških ele­men­tov. Luč do­bi vlo­go ustvar­ja­nja vzduš­ja odr­ske­ga do­ga­ja­nja, sku­paj z glas­bo na­po­ve­du­je pri­ha­ja­jo­če do­god­ke, ustvar­ja su­spenz in hkra­ti ko­men­ti­ra tre­nu­tno do­ga­ja­nje na od­ru. Or­ke­ster SNG Ma­ri­bor pod vod­stvom di­ri­gen­ta Si­mo­na Kre­či­ča in zbor, ki ga je pri­pra­vi­la Zsuz­sa Bu­da­va­ri No­vak, sta se po­ka­za­la za več kot le pri­pra­vlje­na na iz­zi­ve iz­va­ja­nja so­dob­nih glas­be­nih go­vo­ric. Or­ke­ster je kon­si­sten­tno igral pre­ci­zno, z ob­čut­kom za glas­be­no fra­zo, in zve­sto spre­mljal odr­sko do­ga­ja­nje. Zbor, če­prav je za­čel ne­ko­li­ko za­dr­ža­no, je sko­zi po­tek te­ga glas­be­no-gle­da­li­ške­ga de­la do­ka­zal, da je kos zah­tev­nim, vča­sih ne­me­lo­dič­nim, a še ve­dno za­po­mlji­vim ter vo­kal­no-teh­nič­no zah­tev­nim glas­be­nim mi­slim. Hkra­ti ni­so po­za­bi­li, da so del odr­ske­ga do­ga­ja­nja, in ni­ka­kor ne bi mo­gli re­či, da je bil zbor tra­di­ci­o­nal­no pre­več sta­ti­čen. Prav ta­ko so bi­li vsi so­li­sti – Sa­bi­na Cvi­lak (Mi­ri­am), Ja­ki Jur­gec (Han­nes), Mar­tin Su­šnik (Ma­thi­as), Se­ba­sti­jan Če­lo­fi­ga (Od­po­sla­nec) in Ire­na Pet­ko­va (Di­na) – pev­sko in igral­sko na vi­ši­ni glas­be­no ze­lo zah­tev­ne na­lo­ge. Le Bog­dan Sto­par (Ja­ni) je bil na tre­nut­ke pev­sko ne­ko­li­ko ne­pre­pri­čljiv. Or­ke­ster, zbor in so­li­sti SNG Ma­ri­bor so po­tr­di­li, da je vre­dno vla­ga­ti v do­ma­čo oper­no pro­duk­ci­jo ter da z vi­so­ki­mi ci­lji pri­de­jo tu­di ve­li­ki re­zul­ta­ti.

An­drej Pre­din

 ?? Fo­to SNG Ma­ri­bor ?? Luč in glas­ba sta ustvar­ja­la vzduš­je in na­pe­tost.
Fo­to SNG Ma­ri­bor Luč in glas­ba sta ustvar­ja­la vzduš­je in na­pe­tost.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia