Delo (Slovenia)

Ano­ni­mno uho, ki že 30 let po­slu­ša o te­ža­vah otrok in naj­stni­kov

Tom te­le­fon Sti­ske se ni­so spre­me­ni­le, le pri­dru­ži­le so se jim no­ve, tu­di za­ra­di sple­ta in mo­bil­nih na­prav ter ko­ro­na­vi­ru­sa

- Sa­ša Bojc

Z od­pr­tjem ob­ča­sne raz­sta­ve Od­go­vor je po­go­vor so v mu­ze­ju po­šte in te­le­ko­mu­ni­ka­cij v Pol­ho­vem Grad­cu po­ča­sti­li 30. oble­tni­co de­lo­va­nja te­le­fo­na Tom, ki je za­čel de­lo­va­ti še v ča­sih, ko mno­gi do­ma sploh ni­so ime­li te­le­fon­ske­ga pri­ključ­ka, da­nes pa ima vsak otrok svoj te­le­fon. Pro­sto­volj­ci so v treh de­se­tle­tjih od­go­vo­ri­li na 800.000 vpra­šanj otrok in mla­do­stni­kov, naj­po­go­ste­je po­ve­za­nih z od­ra­šča­njem, lju­be­zen­ski­mi pre­gla­vi­ca­mi, šo­lo, vr­stni­ki, dru­ži­no in spol­no­stjo. Se pa nji­ho­ve te­ža­ve v za­dnjih le­tih spre­mi­nja­jo za­ra­di no­vih teh­no­lo­gij in vse ve­čjih pri­ti­skov na mla­de, kar se ka­že tu­di v sa­mo­po­ško­do­val­nem ve­de­nju, de­pre­siv­nem raz­po­lo­že­nju in sa­mo­mo­ril­nih mi­slih.

TOM te­le­fon – te­le­fon za otro­ke in mla­do­stni­ke, na­me­njen ano­ni­mne­mu po­go­vo­ru o raz­lič­nih te­ža­vah in sti­skah, je na­stal le­ta 1990 na po­bu­do ko­mi­si­je za otro­ko­ve pra­vi­ce pri Zve­zi pri­ja­te­ljev mla­di­ne Slo­ve­ni­je (ZPMS), kon­cept pa so raz­vi­le psi­ho­lo­gi­nja in so­ci­al­na de­lav­ka dr. Ga­bi Ča­či­no­vič Vo­grin­čič, ra­zvoj­na psi­ho­lo­gi­nja dr. Lju­bi­ca Mar­ja­no­vič Umek in psi­ho­lo­gi­nja dr. Ida Hoj­nik, ki so pro­gram kot men­to­ri­ce pr­vo le­to tu­di iz­va­ja­le.

Te­le­vi­zi­ja in pr­vi ra­ču­nal­ni­ki Za­kaj so le­ta 1990 slo­ven­ski otro­ci in mla­do­stni­ki po­tre­bo­va­li ta­kšno te­le­fon­sko li­ni­jo? »Vse več jih je osta­ja­lo do­ma ob te­le­vi­zi­ji in pr­vih ra­ču­nal­ni­kih. Dru­že­nje, vr­stni­ški po­go­vo­ri, sku­pno po­haj­ko­va­nje ter igra­nje pred blo­kom so bi­li prej iz­je­ma kot pra­vi­lo. Otro­ci so bi­li po šo­li sa­mi do­ma ce­le ure in zde­lo se je, da se ve­dno bolj za­pi­ra­jo va­se, nji­ho­vi pro­ble­mi, ne­ka­te­ri ve­za­ni na ra­zvoj­no ob­do­bje, pa so osta­ja­li ena­ki ali po­dob­ni. Za­ve­da­li smo se, da je še po­se­bej na pre­ven­tiv­ni rav­ni po­go­vor ti­sti, ki mar­si­kaj spre­me­ni, mor­da ce­lo re­ši. V ne­ka­te­rih evrop­skih dr­ža­vah so že ime­li po­dob­ne te­le­fo­ne in pr­ve po­zi­tiv­ne iz­ku­šnje. Sa­ma sem spo­zna­la to­vr­stni te­le­fon v Ve­li­ki Bri­ta­ni­ji. Tu­di v Slo­ve­ni­ji smo do ta­krat že ime­li ne­kaj te­le­fo­nov za po­moč ose­bam v du­šev­ni sti­ski, a kon­cept To­ma je bil dru­ga­čen: bil je od­ziv na raz­lič­ne, tu­di vsa­ko­dnev­ne te­ža­ve do­ma, v šo­li, vr­stni­škem oko­lju, in to otrok, sta­rih osem, de­vet let in 15- ali 16-le­tnih mla­do­stni­kov,« od­go­var­ja pro­fe­so­ri­ca za ra­zvoj­no psi­ho­lo­gi­jo z lju­bljan­ske fi­lo­zof­ske fa­kul­te­te Lju­bi­ca Mar­ja­no­vič Umek.

Kot se je po­ka­za­lo, je mla­dež kli­ca­la za­ra­di pri­ča­ko­va­nih te­žav. »S šo­lo, uči­te­lji, ki so bi­li po otro­ko­vi pre­so­ji pre­stro­gi, ne­pra­vič­ni ali ne­pri­ja­zni, s so­šol­ci in so­šol­ka­mi, ki jih ni­so spre­je­li, ki so bi­li te­le­sno, ver­bal­no na­sil­ni ali mno­go bolj uspe­šni. Ve­li­ko je bi­lo tu­di dru­žin­skih te­žav, ne­za­do­volj­stva star­šev z uč­nim uspe­hom, pre­go­var­ja­nja oko­li uče­nja in na­log ali pa bolj oseb­ni kon­flik­ti med star­ši in otro­ki, med so­ro­jen­ci, ob­ču­tek ne­spre­je­to­sti v dru­ži­ni, sta­len nad­zor ... Zla­sti mla­do­stni­ce in mla­do­stni­ki so se že­le­li po­go­var­ja­ti tu­di o svo­jem vi­de­zu, sa­mo­po­do­bi, skr­beh, stra­ho­vih ne­zna­ne­ga iz­vo­ra, vpli­vu raz­lič­nih sub­stanc na nji­ho­vo po­ču­tje in po­dob­no. Bolj kot vr­sta te­žav me je pre­se­ne­ti­la po­go­stost te­žav in pred­vsem po­tre­ba, da se o tem po­go­var­ja­jo,« je po­ve­da­la so­go­vor­ni­ca.

Kot men­to­ri­ci pro­sto­volj­cem, med ka­te­ri­mi so bi­li zla­sti štu­den­ti psi­ho­lo­gi­je, pe­da­go­gi­ke, so­ci­al­ne­ga de­la, ra­zre­dne­ga po­u­ka in so­ci­o­lo­gi­je, pa se ji je naj­bolj vti­sni­lo v spo­min de­kle, ki je po po­go­vo­ru z mla­do­stni­co, sta­ro ka­kšnih 13 let, pre­cej zme­de­no raz­la­ga­lo, da sta po­go­vor skle­ni­li ta­ko, da je mla­do­stni­ca, ki je kli­ca­la za­ra­di ne­spre­je­to­sti pri vr­stni­kih, sve­to­va­la njej, in ne obra­tno.

Pr­va le­ta po dve uri

Ker se je hi­tro po­ka­za­lo, da bo­do mla­di vze­li Tom te­le­fon za svo­je­ga, so mo­ra­li po­hi­te­ti z is­ka­njem in iz­o­bra­že­va­njem pro­sto­volj­cev, ki so bi­li pr­va le­ta do­se­glji­vi vsak de­lov­nik med 12. in 16. uro. Naj­več­krat so kli­ca­le de­kli­ce, sta­re od se­dem do de­set let. Le­ta 1995 je za­ži­ve­la na­ci­o­nal­na mre­ža Tom, ki je pod eno­tno brez­plač­no šte­vil­ko po­ve­za­la enajst sve­to­val­nih sku­pin, čas za po­go­vor pa se je raz­te­gnil, po no­vem so bi­li na vo­ljo vsak dan med 12. in 20. uro. Od le­ta 2004 pro­gram so­fi­nan­ci­ra mi­ni­str­stvo za de­lo, dru­ži­no in so­ci­al­ne za­de­ve. Za­dnjih tri­najst let de­lu­je še sple­tni por­tal, kjer do­bi­jo mla­di več in­for­ma­cij o naj­bolj po­go­stih te­mah, vpra­ša­nja pa lah­ko po­sta­vi­jo tu­di prek sple­tne­ga obraz­ca, s či­mer so do­bi­li mo­žnost tu­di glu­hi in na­glu­šni, ki te­le­fo­na ne mo­re­jo upo­ra­blja­ti. Le­ta 2013 je za­če­la de­lo­va­ti sple­tna kle­pe­tal­ni­ca.

In kaj se je spre­me­ni­lo v vseh teh le­tih? Šte­vi­lo kli­cev se je s 1200, ko­li­kor so jih na­šte­li pr­vo le­to, pov­zpe­lo na več kot 30.000, kljub no­vim ko­mu­ni­ka­cij­skim teh­no­lo­gi­jam pa še ve­dno prej­me­jo da­leč naj­več te­le­fon­skih kli­cev. Tre­nu­tno de­lu­je de­vet sve­to­val­nih sku­pin, v ka­te­rih sve­tu­je 138 pro­sto­volj­cev, sa­mo v Lju­blja­ni med 30 in 40.

Že za­dnjih pet let se ka­že­jo spre­mem­be v te­ža­vah otrok in naj­stni­kov. Naj­ve­čji po­rast kli­cev in dru­gih sti­kov so za­zna­li pri te­ma­ti­kah, po­ve­za­nih z dru­ži­no (po­ve­ča­nje za oko­li 11 od­stot­kov), psi­hič­ni­mi te­ža­va­mi (oko­li 13 od­stot­kov), zlo­ra­ba­mi (več kot se­dem od­stot­kov), sa­mo­mo­ri (šest od­stot­kov) in in­ter­ne­tom (več kot tri od­stot­ke). Kot je po­u­da­ri­la psi­ho­lo­gi­nja Ma­ša Bla­znik, vod­ja lju­bljan­ske sve­to­val­ne sku­pi­ne Tom te­le­fo­na in so­de­lav­ka cen­tra za var­nej­ši in­ter­net, je iz­bruh epi­de­mi­je mar­si­kaj po­slab­šal: »Za­ra­di epi­de­mi­je smo se vsi zna­šli v pov­sem no­vih, ne­zna­nih raz­me­rah, otro­ci iz te­žav­nih oko­lij pa so bi­li dvoj­no pri­za­de­ti, saj se ni­so mo­gli ni­ka­mor uma­kni­ti, ker ni bi­lo ne dru­že­nja s pri­ja­te­lji ne šo­le. Med ka­ran­te­no so v ospred­je sto­pi­le vse­bi­ne, po­ve­za­ne z dru­žin­ski­mi od­no­si, psi­hič­ni­mi te­ža­va­mi, sa­mo­po­ško­do­va­njem in sa­mo­mo­ril­ni­mi mi­sli­mi.«

Manj­ka em­pa­ti­je od­ra­slih in vr­stni­kov Pred­se­dnik na­ci­o­nal­ne mre­že Tom, psi­ho­log in psi­ho­te­ra­pevt dr. Al­bert Mr­go­le, ki kot stro­kov­ni vod­ja be­di nad eno­ta­mi po dr­ža­vi, raz­kri­va, da je naj­več kli­ca­te­ljev sta­rih od 12 do 16 let, med nji­mi je ne­kaj več de­klet kot fan­tov. Po nji­ho­vih te­ža­vah pa se vi­di pred­vsem, da po­gre­ša­jo em­pa­ti­jo od­ra­slih. Za­to so ob raz­sta­vi in oble­tni­ci iz­da­li zbor­nik s šti­ri­de­se­ti­mi pri­me­ri od­zi­vov, ka­ko lah­ko otro­ku v sti­ski po­ka­že­mo em­pa­ti­čen od­nos, jim vli­je­mo za­u­pa­nje, da jih ra­zu­me­mo in nam je za­nje mar. Em­pa­ti­je manj­ka tu­di med otro­ki, saj vla­da ve­li­ka ne­str­pnost do dru­gač­nih, kar se iz­ra­ža v na­si­lju vseh vrst med nji­mi.

Se te­ža­ve raz­li­ku­je­jo od ti­stih, ki jih sli­ši na dru­žin­skih te­ra­pi­jah? »Raz­li­ka je le, da otro­ci k me­ni pri­de­jo s star­ši, Tom te­le­fo­nu pa za­u­pa­jo tu­di ti­sto, če­sar svo­jim od­ra­slim ne zmo­re­jo in o če­mer dalj ča­sa mol­či­jo. Po­go­sto gre za med­vr­stni­ško na­si­lje, prav ta­ko go­vo­ri­jo o dru­gih tež­kih te­mah, dru­žin­skih raz­me­rah pred lo­či­tvi­jo, po­ja­vlja­jo se ce­lo sa­mo­mo­ril­ne mi­sli in dru­ge huj­še sti­ske. Pe­sti­jo jih še sti­ske za­ra­di so­ci­al­ne­ga po­lo­ža­ja, brez­po­sel­no­sti star­šev, ma­te­ri­al­nih raz­lik z vr­stni­ki, pa tu­di vsa pre­o­sta­la vpra­ša­nja, ki za­de­va­jo od­no­se v dru­ži­ni, lju­be­zen­ske te­ža­ve, te­ža­ve, po­ve­za­ne z od­ra­šča­njem in ra­zvo­jem te­le­sa, vse do vpra­šanj, kaj naj poč­nem, ker mi je dolg­čas ali sem osa­mljen. Mi­slim, da je bi­lo v ob­do­bju epi­de­mi­je ko­ro­na­vi­ru­sa ze­lo ve­li­ko za­mol­ča­ne­ga, sti­ske so osta­le,« je pre­pri­čan.

Ko­ri­stne in­for­ma­ci­je tu­di za star­še

Ne­kaj, kar že ne­kaj let osta­ja vi­so­ko, pa je šte­vi­lo ta­ko ime­no­va­nih pre­iz­ku­še­val­nih kli­cev, ko mla­di kli­ca­te­lji za­fr­kant­sko pre­ver­ja­jo, ka­ko var­no je na dru­gi stra­ni – la­ni so jih na­šte­li ne­kaj več kot 24.000. Po­kli­če­jo več­krat, na kon­cu pa se zlo­mi­jo in sve­to­val­cu za­u­pa­jo svo­je te­ža­ve. Ka­dar gre za huj­še kr­ši­tve otro­ko­vih pra­vic, sve­to­val­ci otro­ka na­po­ti­jo po po­moč k ose­bi, ki ji lah­ko za­u­pa, so­de­lu­je­jo pa tu­di z vse­mi pri­stoj­ni­mi služ­ba­mi, šol­sko sve­to­val­no služ­bo, zdrav­ni­ki, po­li­ci­jo.

Ka­dar se pro­sto­volj­ci, med ka­te­ri­mi ne­ka­te­ri de­la­jo že dvaj­set let ali več, so­o­či­jo s tež­kim pri­me­rom, mo­ra­jo tu­di sa­mi po­i­ska­ti stro­kov­no po­moč pri ko­le­gih in men­tor­jih. Ma­še Bla­znik se je naj­bolj do­ta­kni­la zgod­ba učen­ca pr­ve tri­a­de, ki je kli­cal za­ra­di bol­ne­ga oče­ta, ki je umi­ral, če­prav je otrok imel do­ma ze­lo moč­no pod­po­ro svoj­cev. Mi­sliš si, da otro­ke in mla­do­stni­ke ta­re­jo naj­stni­ške te­ža­ve, a ne­ka­te­ri se spo­pri­je­ma­jo z za­res tež­ki­mi si­tu­a­ci­ja­mi, je po­ve­da­la. »Tom je edi­ni me­dij, ki je otro­kom in mla­do­stni­kom na vo­ljo vsak dan, tu­di med pra­zni­ki in ko­nec te­dna, in de­lu­je že tri­de­set let. Nanj smo iz­re­dno po­no­sni, je eden no­sil­nih pro­gra­mov ZPMS in ga ču­va­mo kot ve­li­ko dra­go­ce­nost. Na sple­tni stra­ni, kjer med dru­gim opo­zar­ja­mo na pa­sti in­ter­ne­ta in mo­bil­nih na­prav, pa ko­ri­stne in­for­ma­ci­je naj­de­jo tu­di star­ši,« je po­u­da­ri­la pred­se­dni­ca ZPMS Dar­ja Gro­znik.

Že ne­kaj let je ve­li­ko pre­iz­ku­še­val­nih kli­cev, ko mla­di kli­ca­te­lji za­fr­kant­sko pre­ver­ja­jo, ka­ko var­no je na dru­gi stra­ni; la­ni so jih na­šte­li 24.000. Po­kli­če­jo več­krat, na kon­cu pa se zlo­mi­jo in sve­to­val­cu za­u­pa­jo svo­je te­ža­ve.

 ?? Fo­to Ro­man Ši­pić ?? La­ni so na Tom te­le­fo­nu spre­je­li 31.250 sti­kov, od te­ga 30.155 kli­cev, 315 e-vpra­šanj in 780 sti­kov prek sple­tne kle­pe­tal­ni­ce.
Fo­to Ro­man Ši­pić La­ni so na Tom te­le­fo­nu spre­je­li 31.250 sti­kov, od te­ga 30.155 kli­cev, 315 e-vpra­šanj in 780 sti­kov prek sple­tne kle­pe­tal­ni­ce.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia