Delo (Slovenia)

Odkritje, ki je rešilo na milijone življenj

Nobelova nagrada za medicino Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice za razkritje hepatitisa C

- Saša Senica Avtorica je zaposlena v Delovnici.

Nobelovo nagrado za fiziologij­o in medicino so dobili znanstveni­ki Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice, zaslužni za odkritje virusa hepatitisa C. Zaradi njihovega dela lahko danes zdravijo in ozdravijo to akutno ali kronično vnetje jeter. To velikokrat poteka brez simptomov, kronična okužba pa lahko privede do zabrazgoti­njenja in ciroze jeter, kar je mogoče zaznati šele po nekaj letih. Z virusom je trenutno okuženih okoli 70 milijonov ljudi, vsako leto jih podleže bolezni okoli 400.000.

Thomas Perlmann, sekretar Nobelovega odbora, je dva od dobitnikov zbudil in ju z novico presenetil, a tudi razveselil. V odboru se niso mogli izogniti vprašanjem, kaj nagrada pomeni za vse, ki se danes borijo proti virusu sars-cov-2. Odgovoril je, da nagrada kaže, koliko časa lahko mine, da se vidi pomembnost odkritja; šele v zadnjih letih so namreč na voljo zdravila proti hepatitisu C brez večjih stranskih učinkov.

Mojca Matičič s klinike za infekcijsk­e bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je dejala, da je nagrada zaslužena in v strokovnih krogih pričakovan­a, saj so nagrajenci odločilno prispevali, da je to ena od največjih zgodb o uspehu v sodobni zgodovini zdravstven­ih raziskav. »Odkritje virusa je omogočilo, da so z najmoderne­jšo tehnologij­o začeli razvijati zdravila, ki delujejo neposredno na virus. To je prva kronična virusna bolezen, ki je ozdravljiv­a.« Po ocenah je pri nas okuženih od 1000 do 2000 ljudi, a jih moramo odkriti. »Bolezen je zahrbtna, vrsto let, celo desetletij, poteka brez simptomov, nato pa lahko nenadoma izbruhne s končno obliko, to je cirozo jeter ali rakom na jetrih,« je pojasnila in dodala, da ima Slovenija strategijo za boj proti hepatitisu C od leta 1997.

Predsednik društva Slovenija Hep Marko Korenjak je poudaril, da je tudi pri nas največji problem odkrivanje bolnikov. Društvo vseskozi ozavešča ljudi in jih prek različnih kanalov vabi na brezplačno anonimno testiranje.

Ključni košček v uganki

Nagrado so si Američana Rice in Alter ter Britanec Houghton prislužili za odkritje virusa hepatitisa C, potem ko so znanstveni­ki pred njimi že odkrili hepatitisa A in

B. Njihovo delo je pojasnilo primere bolezni, za katere niso bili krivi virusi tipa A in B, in tako so lahko izdelali krvne teste in nova zdravila ter »rešili na milijone življenj«, so poudarili v Nobelovem odboru.

V obrazložit­vi so na inštitutu Karolinska pojasnili, da je bila sredi šestdeseti­h let prejšnjega stoletja tranfuzija krvi kot ruska ruleta, saj so številni dobili hepatitis, ki ga je povzročal neznani povzročite­lj. V šestdeseti­h letih je Baruch Blumberg odkril virus hepatitisa B, za kar je leta 1976 prav tako dobil Nobelovo nagrado za medicino.

Leta 1935 rojeni Alter je v sedemdeset­ih letih na ameriškem nacionalne­m inštitutu za zdravje preučeval paciente, ki so s transfuzij­o krvi dobili hepatitis. Določenih primerov ni mogel razložiti z znanima virusoma hepatitisa A, ki se širi z onesnaženo vodo, in B, ki se prav tako širi s krvjo. Dokazal je, da se bolezen lahko prenaša na šimpanze (ti se edini poleg ljudi lahko okužijo s tem virusom), da ima povzročite­lj bolezni značilnost­i virusa, da pa ni ne virus hepatitisa A in ne B (virus ne-A ne-B).

Še več kot desetletje je minilo, da so znanstveni­ki ugotovili, kakšen virus je to. Enainsedem­desetletni Houghton, ki od leta 2010 deluje na univerzi v Alberti v Kanadi, nekdaj pa je bil zaposlen pri farmacevts­ki družbi Chiron, je konec osemdeseti­h let vendarle izoliral virus iz krvi okuženih šimpanzov in določil njegov genom. Odkritje je bilo odločilno, a še vedno je manjkal košček v uganki: ali ravno ta virus povzroči bolezen? Na tej točki je stopil v zgodbo leta 1952 rojeni Rice z univerze Rockefelle­r v ZDA, ki je med drugim raziskoval, kako bi del virusnega genoma vplival na deljenje virusa v celicah. S poskusi je dokazal, da virus povzroča do takrat nerazložlj­ive primere bolezni.

Njihovo delo je, kot so poudarili v Nobelovem odboru, ključno v boju proti virusni bolezni. »Zaradi njihovega odkritja so zdaj na voljo zelo občutljivi krvni testi za odkrivanje bolezni in posledično odpravo hepatitiso­v v številnih delih sveta, kar je močno izboljšalo sliko svetovnega zdravja.«

• Nobelovo nagrado so dobili Američana in Britanec za odkritje virusa hepatitisa C.

• Številne okužbe so bile posledica transfuzij­e krvi.

• Hepatitis C bi lahko z modernimi zdravili izkorenini­li.

 ??  ?? Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice si bodo razdelili nagrado v višini 950.000 evrov.
Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice si bodo razdelili nagrado v višini 950.000 evrov.
 ?? Foto Jonathan Nackstrand/AFP ?? Z virusom hepatitisa C je trenutno okuženih okoli 70 milijonov ljudi, vsako leto jih podleže bolezni okoli 400.000.
Foto Jonathan Nackstrand/AFP Z virusom hepatitisa C je trenutno okuženih okoli 70 milijonov ljudi, vsako leto jih podleže bolezni okoli 400.000.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia