Evropa bolj ceni naše znanje kot mi
Dostojno delo Smo bazen kvalitetne delovne sile za druge – Ne spoštujemo dovolj ne dela ne ljudi
Ljubljana – V Sloveniji spoštovanje človeka, njegove osebnosti, položaja v podjetju ali zavodu ter spoštovanje njegovega dela ne glede na pomembnost in stopnico v hierarhiji precej šepa, je ob 7. oktobru, svetovnem dnevu dostojnega dela, ugotovila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič.
Eden od mednarodno primerljivih kazalnikov položaja na trgu dela je stopnja delovne aktivnosti, ki je pri nas 55-odstotna, kar je po podatkih statističnega urada (Surs) poldrugi odstotek več od povprečja 28 držav EU. Surs je izmeril tudi delovno aktivnost domačih statističnih regij: najnižja, 51,4-odstotna, je na Primorskem in Notranjskem, najvišja, 58-odstotna, v JV Sloveniji.
Lani boljša varnost zaposlenih
Za človeka je poleg dodatnega izobraževanja in napredovanja ter dostojnega plačila pomembna tudi varnost zaposlitve, meni Lidija Jerkič. Razveseljiv je podatek Sursa, da se je varnost zaposlitve pri nas lani povečala, saj je bilo v primerjavi z letom 2018 zaposlenih za nedoločen čas 5 odstotkov več, za določen čas pa 14 odstotkov manj ljudi. Kar 56.000 delovno aktivnih pri nas je bilo lani še vedno prekarcev, od teh skoraj polovica študentov, ki so delali prek študentskega servisa, skoraj četrtina prek agencij, dobra petina je bilo samozaposlenih ali so večinoma delali za eno stranko, 7 odstotkov ljudi pa je ne po lastni želji bilo zaposlenih s krajšim delovnim časom.
Po besedah Branka Sevčnikarja, predsednika sindikata dejavnosti energetike pri ZSSS, jim je v kolektivni pogodbi elektrogospodarstva »kljub željam delodajalske strani uspelo, da poglavja o prekarnem delu sploh ni«. »Prekarna oblika dela in opravljanje posameznih del prek espejev je pogubno za delavski razred in na dolgi rok tudi za tiste, ki ga opravljajo. Mladi so predvsem premalo ozaveščeni o nevarnostih takšnih oblik dela, kar je napaka šolskega sistema,« meni Sevčnikar. Tea Jarc iz sindikata Mladi plus je temu pritrdila: »Mladi so najbolj izobražena generacija, ki dajejo prednost dostojnejšim oblikam dela prav zato, ker so se toliko let učili in verjeli, da se jim, če bodo v šoli pridni, obeta boljša prihodnost.« A kljub temu, da so najbolj izobraženi, so mladi po drugi strani pripravljeni privoliti v marsikaj, je dodala. »Trg dela in delodajalci to izkoriščajo, kar je nevarno. Žal se je fleksibilnost mladih prevesila v odprto polje izkoriščanja.«
Pohvalno »prestrukturiranje poklicev« Podatki Sursa kažejo, da je približno 38 odstotkov zaposlenih Slovencev lani delo opravljalo zvečer, skoraj petina tudi ponoči, od polnoči do 8. ure zjutraj, ob sobotah jih je delala dobra polovica, ob nedeljah pa skoraj vsak tretji. Največ delovno aktivnih pri nas spada v poklicno skupino strokovnjakov, pred neindustrijskimi poklici, storitvene dejavnosti so v zlati sredini, sledijo jim uradniki, kmetovalci, ribiči, najmanj je poklicev za preprosta dela in vojaških. »Struktura kaže spremembe, ki se v družbi dogajajo in niso nič drugačne, kot jih pozna Evropa; Slovenija celo nekoliko zaostaja,« o »prestrukturiranju« poklicnih skupin meni Lidija Jerkič.
• Sedmega oktobra praznujemo svetovni dan dostojnega dela.
• Kar 56.000 delovno aktivnih Slovencev je bilo lani prekarcev.
• Ob nedeljah je leta 2019 delal skoraj vsak tretji zaposleni.