Patria iz Ljubljane prek Celja do Kranja
Odškodnina Vrhovno sodišče odločanje o tožbi Janeza Janše zaradi afere Patria preneslo s celjskega na kranjsko sodišče
Ljubljana – Odškodninsko tožbo, s katero predsednik SDS Janez Janša zahteva 900 tisočakov od države, nekdanje tožilke in štirih sodnikov, ki so sodelovali v kazenskem postopku v zadevi Patria, bo obravnavalo kranjsko okrožno sodišče. Potem ko je vrhovno sodišče krajevno pristojnost preneslo z ljubljanskega na celjsko sodišče, je ugodilo predlogu tožencev za (ponovni) prenos kraja sojenja.
Predsednik vlade Janša s tožbo zahteva odškodnino od Republike Slovenije, nekdanje državne tožilke in zdaj odvetnice Branke Zobec Hrastar, sodnice Barbare Klajnšek, ki je na prvi stopnji na zaporno kazen obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča, Milana Štruklja, takrat predsednika senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovnih sodnikov Vesne Žalik in Branka Masleše, in sicer zaradi, kot trdi, nezakonitega postopka in nezakonitega prestajanja zaporne kazni ter namerne povzročitve škode.
Tožbo za plačilo 900.000 evrov odškodnine je vložil na ljubljansko okrožno sodišče, le dan pred predvidenim začetkom obravnave tožbe novembra lani pa je njegov odvetnik Franci Matoz predlagal prenos krajevne pristojnosti. Zahtevo je utemeljil s pojasnilom, da so med toženci sodniki vrhovnega in višjega sodišča ter nekdanja okrajna sodnica, vse njihove institucije so v Ljubljani, celo v isti stavbi kot ljubljansko okrožno sodišče, ter da imajo vpliv na delovanje sodišča v Ljubljani.
Senat vrhovnih sodnikov v sestavi Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Jan Zobec je presodil, da obstajajo utemeljeni razlogi za to, da o zadevi ne odloča ljubljansko sodišče, in je za njeno obravnavo določil sodišče v Celju. A pri tem ni upošteval odgovora in zahteve pooblaščencev toženih za izločitev dveh vrhovnih sodnikov, saj jim ju okrožno sodišče ni posredovalo pravočasno.
Masleša, Štrukelj in Žalikova so namreč predlagali, naj o predlogu za prenos sojenja ne odločata sodnika Zobec in Štravs, ker da sta glede na nekatere druge postopke in izjave v medijih očitno naklonjena Janši. Senat v navedeni sestavi je na primer junija s preglasovanjem dveh drugih sodnic ugodil Janševi zahtevi za revizijo postopka, v katerem je celjsko višje sodišče pravomočno pritrdilo novinarki Mojci Šetinc Pašek zaradi žaljivega tvita o odsluženih prostitutkah, in sodbo spremenil tako, da je novinarkin tožbeni zahtevek zavrnil.
Nov predlog – nov senat Vrhovno sodišče je tako, ne da bi presojalo predlog toženih za izločitev sodnikov, odločilo o Janševi zahtevi za prenos krajevne pristojnosti. Ljubljansko sodišče je namreč odgovor in zahtevo tožencev na vrhovno sodišče poslalo šele dan po tem, ko so vrhovni sodniki o prenosu pristojnosti že odločili in spis dodelili celjskemu sodišču. To jim ga je februarja vrnilo, ker ni bilo odločeno o zahtevi za izločitev sodnikov. Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič ga je nekaj dni kasneje zavrgel kot prepoznega, aprila pa so svoj predlog za prenos krajevne pristojnosti vložili Štrukelj, Žalikova in Masleša.
Potem ko je podpredsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević odločil, da se iz senata glede odločanja o prenosu sojenja vendarle izloči predsednika Štravsa, je senat v sestavi vrhovnih sodnic Nine Betetto, Ane Božič Penko in Karmen Iglič Stroligo ugodil predlogu toženih in zadevo predodelil v obravnavo kranjskemu okrožnemu sodišču.
Čeprav po mnenju vrhovnih sodnic v odločitvi o prenosu sojenja v Celje ni ničesar, kar bi kazalo na zlorabo, in je tak sklep skladen s sodno prakso, bi lahko splet procesnih in administrativnih zapletov pri strankah postopka ali v javnosti ustvaril vtis o pristranskosti celjskega sodišča.
Matoz je ponovnemu prenosu sicer nasprotoval in se pri tem skliceval na odločitev, da je bilo kot pritožbeno sodišče v pravdi, ki jo je zaradi afere Patria proti državi sprožila SDS, določeno višje sodišče v Mariboru zaradi sodnika Štruklja. Indikativna pa da je tudi odločitev predsednika višjega sodišča Antona Panjana, ki je odredil pregled poslovanja sodišča v Ljubljani, vključno s forenzično preiskavo vhodne štampiljke in vhodne pošte sodišč z zahtevo za izločitev dveh vrhovnih sodnikov, kar da vse dokazuje vpliv toženih sodnikov na delovanje ljubljanskega sodišča, je zatrjeval Matoz.
Kdaj se bo sojenje dejansko začelo, še ni znano.
• Prenos kraja obravnave tožbe tokrat predlagali toženi.
• Odločitev za prenos sojenja iz Ljubljane v Celje skladna s prakso.
• Zaradi morebitnega vtisa o pristranskosti celjskega sodišča spis v Kranj.