Brez njih ne gre, a potrebujejo pomoč

Prvi evropski dan neformalnih oskrbovalcev Svojci v tej vlogi so danes najšibkejši člen dolgotrajne oskrbe, prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti

Včeraj smo prvič praznovali evropski dan neformalnih oskrbovalcev, to je svojcev, prijateljev, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo starejše ljudi in kronične bolnike. V Sloveniji jih je po ocenah okoli 200.000, v Evropi je na njihovih plečih kar 75 odstotkov oskrbe za ti skupini prebivalcev. »Brez njih dosedanji sistem oskrbe pri nas ne bi deloval,« opozarja Marta Grčar z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Simona Fajfar

»Tudi v Sloveniji si nihče ne zna predstavljati, kako bi bilo, če neformalnih oskrbovalcev ne bi bilo več in bi oskrbo kronično bolnih, starih in onemoglih ljudi prevzela formalna oskrba strokovnih služb in javnega sistema,« pravi sogovornica o neformalnih oziroma družinskih oskrbovalcih, ki s svojim delom bistveno pripomorejo k zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev. »Nekateri oskrbujejo svoje bližnje cele dneve, več mesecev ali let, za svoje delo ne dobijo nadomestila, mnogi nimajo niti možnosti oddiha,« pojasnjuje Grčarjeva, ki je prepričana, da je skrajni čas, da prepoznamo njihovo vlogo v družbi in najdemo rešitve.

Tudi zato je evropska krovna organizacija za neformalne oskrbovalce Eurocarers 6. oktober razglasila za evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Letošnji slogan sporoča: »Smo neformalni oskrbovalci. Brez nas ne gre. A potrebujemo pomoč.«

Pravica do družinskega oskrbovalca

Prizadevanja oziroma rešitve, da bi vlogo, pomen in pomoč neformalnih oskrbovalcev pravno uredili, so vključene tudi v najnovejši predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. »Ob povečani potrebi po oskrbi bo oskrbovalec družinskega člana imel pravico do polne zaposlitve z minimalno plačo, ki bo krita iz sredstev zavarovanja za dolgotrajne oskrbe. Če bosta družinskega člana oskrbovala dva, bo možna zaposlitev za polovični čas,« razlaga Marta Grčar. Predlog zakona med drugim predvideva, da bo oskrbo doma mogoče izkoristiti v obliki pomoči na domu, ki jo izvaja lokalna služba, ali pa v obliki denarnega prejemka za oskrbo.

»Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji daje upanje, da bomo sistem dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih in drugih, ki so odvisni od pomoči drugih pri opravljanju vsakdanjih opravil, začeli razvijati na sodoben način, kakor to delajo zadnjega četrt stoletja evropske države,« je zapisal Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka v knjigi Integrirana dolgotrajna oskrba, ki jo je pripravil skupaj s sodelavci in predstavil pred dnevi.

V njej je opisan sodoben sistem integrirane dolgotrajne oskrbe, ki posega na vrsto področij, od socialne oskrbe do infrastrukture in informacijsko- komunikacijske tehnologije. Pogoj za uveljavitev sodobnega sistema humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe pa sta politična odločitev in finančna podpora, tako da v ta namen ne bi, tako kot zdaj, namenjali pičlih 0,9 odstotka BDP, ampak tako kot evropske države 1,3 odstotka oziroma za premostitev zaostanka za evropskimi državami 1,5 odstotka BDP.

Sodoben sistem dolgotrajne oskrbe je lahko tudi human

»Sistem mora povezati v dopolnjujočo se celoto vse glavne vire: družinske in druge neformalne oskrbovalce, ki oskrbujejo 75 odstotkov pomoči potrebnih, znanje in metode vseh relevantnih strok in oskrbovalnih ustanov, primerno motivacijo lokalne skupnosti, da poskrbi za svoje občane, ter državo, ki je regulatorka in garant humanega, razvojno naravnanega ter finančno in kadrovsko vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe,« pravi Ramovš. Sodobni sistem dolgotrajne oskrbe je lahko human ter finančno in kadrovsko vzdržen le, če sistemsko povezuje neformalno in formalno oskrbo v dopolnjujočo se sinergično celoto.

Naloga države pa je, da celovit sistem dolgotrajne oskrbe regulira z zakonodajo, zagotavlja njegovo organiziranost in enakost v dostopnosti, da vodi vzdržen sistem financiranja, zagotavlja minimalne standarde kakovosti, izvaja kontrolo nad delovanjem izvajalcev in skrbi za razvoj sistema. »Svojci v vlogi družinskih oskrbovalcev so danes najšibkejši člen med deležniki dolgotrajne oskrbe, ker so pogosto prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti,« pravi Marta Grčar o ljudeh, ki so nepogrešljivi tudi zato, ker so glavni nosilci človeškega odnosa z oskrbovancem. Zato jim je treba zagotoviti razbremenitev: usposabljanje, povezovanje, razvoj krajevnih programov za pomoč na domu ter pravno ureditev pravic.

Foto Voranc Vogel V Sloveniji je po ocenah okoli 200.000 neformalnih oskrbovancev starejših in kroničnih bolnikov, v Evropi je na njihovih plečih kar 75 odstotkov oskrbe za starejše.