Raziskujejo najtemnejše skrivnosti vesolja
Nobel za fiziko Trije lavreati si delijo nagrado za odkritja o najbolj nenavadnih objektih v vesolju
Letošnji dobitniki Nobelove nagrade za fiziko so Roger Penrose za teoretično potrditev obstoja črnih lukenj ter Reinhard Genzel in Andrea Ghez za odkritje supermasivne črne luknje v središču naše galaksije. Američanka je šele četrta ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado za fiziko.
Lavreati si delijo nagrado za odkritja o najbolj nenavadnih objektih v vesolju. Britanec Roger Penrose je z matematičnimi metodami dokazal, da črne luknje obstajajo in da njihov obstoj potrjuje tudi Einsteinova splošna teorija relativnosti iz leta 1916. Einstein pravzaprav ni verjel v obstoj supermasivnih pošasti, ki ujamejo vse, kar se jim preveč približa, in ne izpustijo ničesar, niti svetlobe. Januarja 1965, deset let po Einsteinovi smrti, je Penrose dokazal, da se črne luknje res oblikujejo, in opisal, kako. V črnih luknjah odpovedo vsi znani zakoni narave. Njegovo delo imajo za najpomembnejši prispevek k splošni teoriji relativnosti, so v obrazložitvi zapisali v Nobelovem odboru.
Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez sta vodila vsak svojo skupino astronomov, ki so od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja raziskovali središče naše galaksije, imenovano Sagittarius A*. Na podlagi meritev zvezd blizu središča sta skupini dokazali, da se tam skriva nekaj izjemno masivnega, a nevidnega. Gre za črno luknjo z maso štirih milijonov Sončevih mas, ki se razteza na območju v približni velikosti našega osončja. Znanstvenika sta razvila metode, da sta lahko videla skozi goste oblake medzvezdnega prahu in plinov.
Še veliko skrivnosti
Astrofizičarka Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici je poudarila, da je nagrada zagotovo zaslužena. Razveselila se jo je, saj se tudi sama ukvarja s črnimi luknjami. »Roger Penrose je bil vodilni na področju teoretičnih raziskav tega fenomena v šestdesetih letih, ko se je začela zlata doba preučevanja črnih lukenj. Delo Reinharda Genzla in Andree Ghez je bilo pred dvajsetimi leti prelomno, ker je številne dvomljivce prepričalo, da črna luknja obstaja tudi v središču naše galaksije. Nobene druge razlage ni, kot da gre za črno luknjo, saj znotraj tako majhnega območja s premerom le nekaj svetlobnih ur obstaja telo z maso štirih milijonov Sonc. Njuni podatki so še danes eden od najpomembnejših opazovalnih dokazov.«
Nobelov odbor je poudaril, da črne luknje ostajajo veliki skrivnostneži vesolja. Katera vprašanja poskušajo razvozlati astrofiziki? »Eno izmed večjih je, kako so nastale supermasivne črne luknje v središčih večine galaksij in kdaj ob nastajanju galaksij. Vprašanja so povezana tudi s tem, kako so ti glede na velikost galaksij majhni objekti vplivali na razvoj. Nova vprašanja se pojavljajo tudi o zvezdnih črnih luknjah, ki jih odkrivajo detektorji gravitacijskih valov in imajo od 20 do najmanj 80 mas Sonca.« Šele četrta ženska
Andrea Ghez je sodelovala na kratki novinarski konferenci, na kateri je bilo manj novinarjev kot prejšnja leta, saj so spoštovali ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa. Na vprašanje, kako je bilo odkrivati črno luknjo v središču naše galaksije, je povedala, da predvsem polno dvomov. »Dvomov, da res vidiš, kar misliš, da vidiš. Pa tudi vznemirjenje, ko si na pragu odkritja, o katerem se moraš vseskozi spraševati. « Dodala je, da še zdaj skoraj nič ne vemo o črnih luknjah. Poudarila je, da je znanost še kako pomembna v času, ko je zaradi pandemije vseskozi na tapeti. Znanstvenica je šele četrta ženska, ki je dobila Nobelovo nagrado za fiziko ( pred njo Marie Curie leta 1903, Maria Goeppert- Mayer leta 1963 in Donna Strickland leta 2018). Upa, da bo ta nagrada pripomogla k temu, da se bodo mlade ženske navdušile za študij astronomije.
• Črne luknje so masivni objekti, iz katerih ne more pobegniti niti svetloba.
• O obstoju črnih lukenj lahko sklepamo iz gibanja zvezd v njihovi okolici.
• V črnih luknjah prenehajo delovati vsi znani naravni zakoni.