»Skrb za mamo nas je povezala«

Upokojenec Tine je postal družinski oskrbovalec pred letom dni, ko je njegovo mamo kap. Z ženo, ki je še zaposlena, sta bila po mamini rehabilitaciji v negovalni bolnišnici pred izbiro, ali jo bodo dali v dom ali pa bodo zanjo poskrbeli doma. »V začetku je bilo težko,« pravi Tine, ki je znanje oskrbovanja dobil na tečaju za svojce in med obiski patronažne sestre in oskrbe na domu, ki pride dvakrat na teden po dve uri. Danes Tine skrbi za mamo, ki se zbudi okoli sedme zjutraj, takrat ji zamenja plenico in jo umije, nato ji pomaga na voziček, pripoveduje o začetku dneva. Skrbi tudi za kuhanje, tako da ima čas zase po tem, ko pride žena iz službe. Vendar se z večino nekdanjih kolegov ne druži več, saj jim je težko razložiti, zakaj oskrbuje mamo. Tine pravi: »Oskrbovanje je težko, daje pa zadovoljstvo. Mama je hvaležna za vse, kar naredimo zanjo. Brez ženine opore ne bi zmogel. Skrb za mamo nas je povezala, in dokler je tako, je smiselno, da vztrajamo.«