Kriza je še povečala težave
Stiske Do zdaj vzpostavili 20 od predvidenih 50 centrov za duševno zdravje, primanjkuje kadra in tudi politične volje
Duševno zdravje v času covida-19 in tudi drugih kriz je izraz duševnega zdravja v normalnih razmerah, a veliko bolj potencirano.
Ljubljana – »Duševno zdravje je v času covida-19 močno na preizkušnji ter se glede na raziskave in izkušnje iz preteklih kriz praviloma vedno poslabša. Težave se navadno poslabšajo, hkrati pa se pojavijo nove pri ljudeh, ki jih v normalnih razmerah ne zaznavajo oziroma jih takrat dobro obvladujejo,« opozarja dr. Jožica Maučec Zakotnik, vodja Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira. »Razmere na področju duševnega zdravja niso rožnate, in to zaznavajo vse mednarodne organizacije. Svetovna zdravstvena organizacija, Združeni narodi, OECD opozarjajo vlade, da je to področje treba enako resno vključevati v strategije reševanja krize kot socialno in gospodarsko, ker je duševno zdravje nekaj, kar lahko naredi družbo odporno, da se lažje spopada s tem stanjem,« je dejala dr. Jožica Maučec Zakotnik pred svetovnim dnem duševnega zdravja, ki ga zaznamujemo 10. oktobra. Po njenih besedah je normalno, da se ljudje odzivajo z zaskrbljenostjo, strahom, stresom, ko se spopadajo z epidemijo in torej novim pojavom, o katerem ne vemo, kako se bo razvijal. Omejevalni ukrepi jih različno prizadenejo – nekateri jih sprejmejo in si rečejo, da bo že, pri nekaterih pa se strah in anksioznost še povečata. »Ta pretirana zaskrbljenost lahko vodi v situacijo, ki je ne obvladujemo
• Organizacije opozarjajo na vključitev duševnega zdravja v strategije reševanja krize.
• Načrtovana je mreža centrov za boljšo dostopnost do pomoči.
• Skrb vzbujajoče so duševne težave, povezane z uživanjem alkohola.
Če skrbimo za duševno zdravje, to pomeni družbeno prosperiteto.
več, zato je zelo pomembno, da se v družbi tega zavedamo in znamo to tudi reševati. Kar pa je težko, če nimamo dovolj vzpostavljene mreže pomoči, bodisi v nevladnih organizacijah, v zdravstvu, šolstvu ali na socialnem področju. V zdravstvenem sistemu so razmere take, da na primarni ravni in v skupnosti nimamo dovolj ustreznih služb, predvsem zato, ker smo se v preteklosti usmerjali predvsem v institucionalno varstvo in psihiatrične bolnišnice,« je dejala sogovornica, ki vidi velik problem v tem, da se politika vede, kot da tega ni, kar dokazuje tudi to, da je nacionalni program duševnega zdravja nastajal celotno desetletje. »Poleg tega so znotraj stroke različne smeri, predvsem zagovorniki institucionalnega pristopa bi še naprej ohranili sedanji način in se zoperstavljajo reformam, da bi se gradile dostopne službe na primarni ravni in v lokalni skupnosti,« ugotavlja vodja nacionalnega programa.
Program s konkretnimi cilji
V krizi se težave povečujejo, a čeprav bi bili v normalnih razmerah, je stanje na področju duševnega zdravja – pri čemer se prepletajo stigma, slaba ozaveščenost in zelo slabo dostopne službe – tako, da kliče po urgentnem ukrepanju države v smislu celostnega pristopa. »To je kompleksen sistem, ki se državi obrestuje, ker je zdrava družba tista, ki omogoča razvoj na vseh področjih. Če se vlaga v duševno zdravje posameznika, to v končni fazi pomeni družbeno prosperiteto,« je prepričana Jožica Maučec Zakotnik. To potrjujejo statistike – breme duševnih motenj in samomora je večje od bremen sladkorne bolezni, bolezni dihal ali prebavil ter znaša osem odstotkov bremena vseh bolezni in 4,1 odstotka BDP, kar je odstotno točko več kot v Italiji in na Madžarskem.
Državni zbor je leta 2018 sprejel resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja, a ni prave politične volje, da bi načrtom sledila inančna sredstva za njihovo implementacijo. V programu so si za cilj postavili gradnjo mreže regionalnih centrov za duševno zdravje – 25 namenjenih od 12.000 do 16.000 otrokom in mladostnikom, 25 pa za od 65.000 do 75.000 odraslih. »Posameznik oziroma družina, ki potrebuje pomoč, je v središču obravnave, glede na to, ali potrebujejo pedopsihiatra, kliničnega psihologa, logopeda, specialnega pedagoga, socialnega delavca, rehabilitacijo, sodelujejo tudi s šolskimi svetovalnimi službami in centri za socialno delo. Do zdaj nam je uspelo vzpostaviti po deset centrov za otroke in mladostnike ter za odrasle, bilo je naporno, ker ni dovolj razumevanja v politiki, proračuni za področje duševnega zdravja so prazni,« je poudarila sogovornica. Problem je še, da ni dovolj kadra, primanjkuje predvsem specialistov s področja otroške in mladostniške psihiatrije ter kliničnih psihologov.
Petkrat več smrti zaradi alkohola kot v EU
»Zelo prezrto dejstvo je, da ljudje s kroničnimi težavami v duševnem zdravju živijo povprečno 20 let manj kot tisti, ki jih nimajo. In tudi to, da so pri nas poleg anksioznih motenj, depresije, prilagoditvene stresne motnje, prevladujoče tudi duševne težave povezane s pretirano rabo alkohola. Slovenija je v vrhu po številu smrti zaradi duševnih težav, povezanih z uživanjem alkohola – pri moških so petkrat pogostejše, pri ženskah pa trikrat pogostejše, kot je povprečje v EU,« še opozarja dr. Jožica Maučec Zakotnik, ki je prepričana, da moramo paradigmo preusmeriti od storilnosti k duševnemu in telesnemu blagostanju kot vrednoti v družbi.