Kljub krizi še vedno premalo dobrega kadra
Kovinska industrija Nekatera podjetja poročajo o velikem povečanju števila naročil
Ljubljana – Kovinska industrija se kljub gospodarski krizi in povečanju brezposelnosti spopada s pomanjkanjem usposobljenih zaposlenih, kot težavo navajajo tudi pridobivanje delavcev iz tujine. »Težave imamo pri iskanju usposobljenih delavcev, da bi v prihodnjih dveh mesecih lahko izpolnili naročila vseh kupcev,« pravi direktor GKN Driveline Slovenija Andrej Poklič.
Poklič pojasnjuje, da imajo po katastroi v prvi polovici leta zdaj veliko povečanje števila naročil, ki celo presega količine iz letnega načrta. »Dogaja se nam covid po covidu,« pravi Danilo Rojko, direktor dobavitelja avtomobilski industriji TBP iz Lenarta: »Najprej smo delavce odpuščali in nismo podaljševali pogodb o zaposlitvi, zdaj jih spet odprtih rok sprejemamo na stara delovna mesta. Če se bodo napovedi analitikov uresničile, bomo število zaposlenih v pozni jeseni spet zmanjševali.« Po njegovem mnenju je skrajni čas, da v Sloveniji postane trg delovne sile leksibilnejši, začasno brezposelnim pa naj se zagotovi minimalna socialna varnost. Pričakujejo tudi zmanjšanje obdavčitve dela in zvišanje minimalne plače. Za zdaj do konca leta velja vladni ukrep soinanciranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa.
Slovenska kovinska industrija ustvari skoraj deset milijard evrov prihodkov, od tega tri četrtine v tujini. Ta podjetja zaposlujejo 65.000 ljudi. »Če hočemo, da bodo slovenska podjetja v kovinski industriji še naprej dosegala rast, razvoj in uspeh na svetovnem trgu, bi bile ob upoštevanju smernic pristojnih organov in služb potrebne še nekatere prilagoditve, ki bi delodajalcem pri premoščanju drugega vala zdravstvene krize olajšale zaposlovanje usposobljene delovne sile,« poudarja direktorica združenja kovinske industrije pri gospodarski zbornici Janja Petkovšek.
Nejc Gole
Po šoku zaradi izbruha pandemije in sprejetih vladnih ukrepih – soinanciranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa velja do konca leta – se razmere na trgu dela nekoliko izboljšujejo. Čeprav so nekateri delodajalci v zadnjem času napovedali večje odpuščanje, denimo avtomobilski dobavitelj Cimos in proizvajalec letaliških avtobusov Tam Europe, se število prostih delovnih mest predvsem v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu povečuje. Prejšnji mesec se je tudi znižalo število brezposelnih za pet odstotkov glede na avgust. V primerjavi z lanskim septembrom je sicer brezposelnih še vedno za petino več, 83.766.
Razmere so turbulentne
Toda podjetja opozarjajo na negotovost. Tako denimo v družbi TBP iz Lenarta, ki je vključena v proizvodno verigo avtomobilske industrije, zaradi povečanja naročil znova intenzivno zaposlujejo. Vendar, poudarja direktor Danilo Rojko, ne vedo, ali gre za dejanske potrebe trga ali le za načrtno ustvarjanje zalog za zagotovitev nemotene proizvodnje jeseni. Takrat bi število zaposlenih lahko znova zmanjševali.
»Razmere so kar turbulentne, tako da danes nihče ne more z gotovostjo predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih,« opozarja Aleš Bizjak, direktor družbe Poclain Hydraulics, kjer sicer opažajo oživljanje gospodarske rasti. »Podjetja se moramo na to obujanje in priložnost za ponovno rast bolj prožno odzvati, še posebej s kadrovsko politiko, ki je lahko glavni omejitveni dejavnik okrevanja in prihodnje rasti. Podjetja za nadaljnjo rast potrebujemo usposobljeno delovno silo, ki pa jo domači trg ob trenutni razmeroma dobri stopnji zaposlenosti težko zagotovi,« dodaja in ob tem poudarja, da zaposlovanje kadra iz tujine poteka prepočasi, v Sloveniji pa potrebnih strokovnjakov ni dovolj.
Tudi v združenju kovinske industrije opozarjajo, da se veliko podjetij spoprijema zlasti s kadrovskimi tveganji, kar jih opazno omejuje pri izvoznih aktivnostih in izpolnjevanju poslovnih načrtov. Počasneje od pričakovanj poteka pretok delovne sile; podjetja imajo težave pri pridobivanju usposobljenih delavcev in strokovnjakov iz tujine, delovna zakonodaja pa jim ne omogoča bolj prožnega zaposlovanja. Del težave so tudi nekateri ukrepi proti koronavirusu.
Družba Bosio, ki svoje industrijske peči med drugim prodaja v Rusijo, Indijo, Mehiko in ZDA, se spopada z velikimi omejitvami pri pretoku delovne sile. To se kaže v zamudah pri dobavi in kršitvah pogodbenih rokov in posledično tudi v inančnih rezultatih, pravi direktor Hugo Bosio. Vlada je sicer delno že poenostavila postopke za lažji in hitrejši prehod zaposlenih pri vstopu v Slovenijo, kar kovinska podjetja podpirajo.
Prihod tujih delavcev bistveno manjši
Direktor Arconta iz Gornje Radgone Miran Fujs opozarja, da so zaradi strogih in togih ukrepov izgubljali dobre sodelavce iz Bosne in Hercegovine, saj so se ti zaradi dolgotrajne karantene in izpada dohodka raje odločali za zaposlitev v Nemčiji: »To so delavci v deicitarnih poklicih, za katere smo se že pred izbruhom epidemije trdo borili na trgu dela.« Po besedah direktorja podjetja, ki izdeluje bivalne kontejnerje, morajo delavci iz BiH pri prehodu meje predložiti negativni izvid testa za covid-19, vendar mora biti ta opravljen v EU, sicer zanje še vedno velja desetdnevna karantena: »Pričakujemo, da bodo testiranje opravljale tudi verodostojne institucije iz tretjih držav.«
Število izdanih delovnih dovoljenj za zaposlitev tujcev se letos zmanjšuje. Že v začetku leta jih je bilo izdanih manj kot lani, saj so predvsem dobavitelji avtomobilskih proizvajalcev že poročali o ohlajanju industrije. Z epidemijo se je njihovo število še znižalo. Avgusta letos so bila izdana 503 delovna dovoljenja, isti mesec lani pa 1129, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.