Končno premik za UGM
Umetnostna galerija Maribor V Centru Rotovž ob novi knjižnici in art kinu predviden tudi nov razstaviščni prostor
Maribor – Po desetletju preigravanja različnih scenarijev, iskanju lokacij in neštetih arhitekturnih načrtih se bo prostorska stiska dveh osrednjih mariborskih kulturnih institucij, Mariborske knjižnice in Umetnostne galerije Maribor (UGM), kot kaže, končno le uredila. Projekt Center Rotovž naj bi v prihodnjih dneh natančneje predstavili na mariborski občini, s kulturnim središčem pa naj bi mesto do leta 2023 poleg novih prostorov za knjižnico in šeststo kvadratnih metrov velikih razstaviščnih prostorov pridobilo še art kino oziroma kinoteko. V UGM so v preteklosti računali na novogradnjo, lokacija je bila najprej določena na Lentu, nato na Studencih, vendar so se vsi načrti izjalovili, zato so tudi s tako rešitvijo zadovoljni. Druga največja slovenska galerijska institucija bo tako končno dobila možnost za ureditev ločene muzejske in galerijske infrastrukture, pomembna dela iz obsežne zbirke pa ne bodo več skrita v depojih. Peter Rak
Številni projekti izgradnje kulturne infrastrukture pri nas imajo dolgo brado. Med takšne nesrečne zgodbe nedvomno spada Umetnostna galerija Maribor (UGM). Po desetletju iskanja lokacij, neuspešnih mednarodnih arhitekturnih natečajih in skoraj treh milijonih evrov porabljenega denarja so še vedno na starem naslovu. Zdaj se je vendarle pokazala rešitev, in sicer z ureditvijo tako imenovanega Centra Rotovž.
Uradno projekt še ni bil predstavljen. V tem novem kulturnem centru bodo seveda najprej uredili prostorske probleme Mariborske knjižnice, ki prav tako več kot desetletje čaka na realizacijo že zdavnaj potrjenega načrta. Mesto naj bi dobilo tudi art kino oziroma kinoteko. Poleg tega naj bi okoli 600 kvadratnih metrov novih površin namenili UGM, ki bi s tem pridobila solidno razstavišče. To je sicer daleč od nekdanjih želja; zlasti leta 2012, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture, so bili aktualni velikopotezni načrti novogradnje, vendar so v galeriji zadovoljni tudi s to rešitvijo.
Direktorica UGM Breda Kolar Sluga projekta ni podrobneje predstavila, ker je to v pristojnosti mariborske občine, so pa v galeriji stežka privolili v to, da bo tudi poslej njihova osrednja lokacija v nekdanjem samostanskem kompleksu na Strossmayerjevi ulici, saj so bile ambicije drugačne. Vendar jim takšna rešitev končno ponuja ureditev dveh enot, muzejske in galerijske, v primerjavi z danes razpoložljivimi uporabnimi površinami bo nov razstavni prostor na Rotovžu pravzaprav velika pridobitev.
Končno prostor za Mušiča
Tudi stavbo na Strossmayerjevi bo seveda treba popolnoma prenoviti oziroma adaptirati. V ta namen bo treba izdelati nov načrt, saj se prejšnji ne skladajo z normativi zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Finančna konstrukcija za ta projekt je odprta, 10 milijonov evrov, kolikor jih je bilo pred leti namenjeno za novo UGM, je bilo že zdavnaj porabljenih v druge namene. Po mnenju Brede Kolar Sluga bi seveda moralo biti reševanje problematike druge največje galerije v državi vprašanje nacionalnega in ne zgolj lokalnega pomena, zato bi bilo treba najti sredstva.
Ob 100-letnici organiziranega likovnega delovanja v Mariboru so pred kratkim v galeriji odprli razstavo 100+ – vrhunci iz zbirke UGM, na kateri so predstavili del svoje kolekcije, ki je praviloma v depojih. Zbirka je predstavljena v okviru dveh konceptov: na eni strani so dela, ki so nedvomno nacionalnega pomena, nekatera imajo tudi širši mednarodni renome, po drugi strani je predstavljena ustvarjalnost, ki je bolj neposredno vezana na slovenski severovzhod, kar ne pomeni, da ima izključno lokalne karakteristike ali je omejena na regionalno tipograijo.
Z razmejitvijo muzejske in galerijske prezentacije, ki se bo vzpostavila s Centrom Rotovž, bo to lahko stalna praksa, ne nazadnje imajo v depojih kar okoli 7000 del. Med njimi kar nekaj izjemnih kosov, poleg tega je pomembna tudi njihova fotografska in video zbirka. Odkupi del so kontinuirani, vendar v omejenem obsegu, na leto lahko za odkupe namenijo največ 15.000 evrov, kar je sorazmerno skromna vsota.
V depoju je tudi približno ducat del Zorana Mušiča. Njegovo predvojno mariborsko obdobje so že večkrat poskusili rekonstruirati v tako imenovani Mušičevi sobi, vendar jim prostorska stiska tega ni dopuščala. »Zdaj smo se odločili, da ne bomo več čakali na nove prostore, Mušiča bomo kmalu predstavili v virtualni projekciji, nato pa tudi izično,« je dejala Breda Kolar Sluga. V preteklih letih je predvsem z donacijami veliko Mušičevih del pridobila ljubljanska Narodna galerija. So se tudi sami potegovali zanje? Po besedah direktorice ne, saj so donatorji postavili stroge normative za umestitev del v zbirko, ki jih je izpolnjevala le Narodna galerija, sicer pa je najpomembneje, da je čim večji del Mušičevega opusa v slovenski javni zbirki.
Nova lokacija v Melju
V preteklosti je bila večina kulturnih institucij zunaj prestolnice marginaliziranih in so jim pokroviteljsko pripisali zgolj lokalni ali v najboljšem smislu regionalni pomen. Se je na tem področju kaj spremenilo? Po mnenju kustosinje Simone Vidmar so takšne tendence še prisotne, le SNG Maribor je pridobila status nacionalnega pomena, se pa položaj spreminja. Tudi zaradi nekaterih novih kateder za humanistiko na mariborskih fakultetah, katedra za umetnostno zgodovino je pomembna pridobitev, s študenti in profesorji redno sodelujejo, vključeni so tudi v raziskave njihovih del iz depoja, kar je glede na kadrovsko podhranjenost UGM vitalnega pomena.
Potekajo tudi druge aktivnosti ter revitalizacija različnih stavb za drugačne namene. Po petnajstih letih so v UGM znova zagnali nekdaj uveljavljen projekt mednarodnega trienala Umetnost in okolje. Kot je dejala Simona Vidmar, je bil trienale do zdaj realiziran v sedmih edicijah in predstavil več kot 300 umetnikov iz vsega sveta, dolg premor so izkoristili tudi za premislek, kako vzpostaviti novo formo. Naslov Umetnost in ekologija so spremenili v Umetnost in okolje, kar predstavlja drugačen, širši koncept, ob ekoloških bodo analizirali tudi paleto drugih odprtih družbenih vprašanj.
Za takšne projekte so primerne drugačne lokacije. Za trienale Umetnost in okolje/EKO 8, ki ga bo kuriral umetniški vodja Alessandro Vincentelli, so našli zanimiv prostor v opuščeni nekdanji tekstilni tovarni MTT v Melju. Ta je po stečaju podjetja v lasti DUTB, v preteklih dveh letih so se pojavile številne informacije o interesentih za odkup, s čimer bi bila ta stavba izgubljena za kulturne namene, vendar je po nekaterih zagotovilih mariborskega župana Saše Arsenoviča tudi občina zainteresirana za odkup. Kakorkoli, prihodnji trienale se bo po »ogrevanju« v preteklih tednih, ko so predpremierno predstavili pet projektov, prihodnjo pomlad nedvomno odvil v prostorih nekdanje tovarne MTT.
• UGM naj bi v Centru Rotovž pridobila 600 kvadratnih metrov veliko razstavišče.
• Sedanja osrednja lokacija na Strossmayerjevi ulici bi pridobila pretežno muzejski status.
• Projekt v Rotovžu naj bi bil končan v naslednjih dveh letih oziroma do leta 2023. 7000 del obsega zbirka UGM, žal pa je zaradi pomanjkanja razstavnih površin večina del v depojih