Če država že ne pomaga, naj jim vsaj ne škodi
Anketa Kaj v naših klubih in zvezah menijo o organizaciji mednarodnih tekmovanj v skladu z zahtevami NIJZ?
Kaj v naših klubih in zvezah menijo o organizaciji mednarodnih tekmovanj skladno z zahtevami NIJZ.
Ljubljana – V času, ko je večina mednarodnih klubskih tekmovanj že v polnem razmahu, so se nekatera slovenska moštva znašla v slabšem položaju v primerjavi s konkurenco. Cedevita Olimpija je prva, ki je bila tudi rezultatsko kaznovana, ker ji je NIJZ odredila karanteno, čeprav bi po pravilih evropskega pokala lahko igrala z zdravimi košarkarji. A škodo so utrpeli tudi drugi klubi, ker slovenska zakonodaja ni usklajena s pravili mednarodnih zvez in vodstev tekmovanj.
KZS zelo aktivno sodeluje z vsemi drugimi večjimi panožnimi zvezami kolektivnih športov in v zaključni fazi je skupen dopis s predlogi rešitev, ki ga bomo posredovali na NIJZ, MIZŠ in OKS. Želimo si in menimo, da bi bil za vrhunske športne ekipe ob rednem testiranju določen drugačen protokol, kot pa je trenutno v veljavi. V nasprotnem primeru bo tekmovanja zelo težko oziroma skoraj nemogoče izpeljati.
Boštjan Nachbar, nekdanji košarkarski reprezentant (na tviterju):
V državah z veliko bolj kritično sliko covid-19 uveljavljajo protokole, ki dopuščajo (covid-19 negativnim) profesionalnim športnikom, da igrajo, trenirajo, potujejo ... Mi pa žal delamo norca sami iz sebe ter seveda s tem kratkoročno in dolgoročno močno škodimo slovenskemu športu.
Ker nam omejitve in smernice, ki veljajo v Sloveniji, ne dovoljujejo nastopov v tekmovanjih, v katerih bi po veljavnih pravilnikih lahko igrali kljub pozitivnemu primeru znotraj ekipe, apeliramo na odgovorne, da spremenijo obstoječe predpise, omejitve in smernice. Dovoliti bi morali, da ekipe v primeru pozitivnega primera pošljejo v karanteno športnika, vsi drugi pa bi lahko ob predložitvi negativnega testa nadaljevali vadbeni proces. Če bodo še naprej veljali obstoječi ukrepi, ki celotno ekipo pošljejo v desetdnevno karanteno, bodo vsi slovenski klubi nekonkurenčni v vrhunskih evropskih tekmovanjih.
Splošno znano je, da se pravila v Sloveniji precej razlikujejo od tistih, ki jih narekujejo drugod, pri EHF in tudi drugih klubskih tekmovanjih na najvišji evropski ravni. Želim si in pričakujem določila, ki bodo slovenskemu športu dale možnost (pre)živetja.
Opažamo neskladnosti ukrepov držav članic EU in mednarodnih športnih zvez, v Avstriji in Nemčiji poznajo tudi skupinske teste, ki so bistveno cenejši. Morda ne bi bilo narobe, če bi se predstavniki vlade srečali s predstavniki profesionalnih športnih klubov na delovnem sestanku, saj smo prepričani, da ne poznajo narave našega delovanja in težav, s katerimi se soočamo. Gotovo bi na ta način lahko hitro našli rešitve, ki bi profesionalnemu slovenskemu športu pomagale preživeti.
Za nas kot ekipo, ki tekmuje in živi od športa, športnih sponzorstev in pravic, je dejstvo, da moramo biti kljub negativnim testom v desetdnevni karanteni, velik udarec. Ne le z vidika telesne pripravljenosti, rednega treninga, stika z žogo, preventive pred poškodbami in psihološke moči, temveč tudi denarno in ne nazadnje zaradi regularnosti tekmovanj, v katerih sodelujemo. V ligi prvakinj so v prednosti ekipe, katerih državna določila omogočajo prilagajanje vrhunskih športnikov ob upoštevanju števila pozitivnih oz. negativnih testov.
Ključno je, da se športniki držijo priporočil tudi izven časa treningov in tekmovanj, saj lahko že najmanjša nespametnost ene osebe pahne celotno ekipo v karanteno. To pa tako v domačih kot v mednarodnih tekmovanjih pomeni neigranje tekme, avtomatski poraz in celo izpad iz nadaljnjega dela tekmovanja. Najbolj to lahko prizadene klube z visokimi rezultatskimi ambicijami in seveda bi bil tudi inančni vložek v ekipo v tem primeru vržen skozi okno. Trenutno pripomb na priporočila NIJZ sicer nimamo.
Zahteve najmočnejšega odbojkarskega tekmovanja, torej lige prvakov, so primerljive z navodili NIJZ. Kot manjšo težavo pri organizaciji bi izpostavili le hitro spreminjajoče zahteve NIJZ glede prečkanja mej in zagotavljanja obveznega testiranja pred odhodom v tujino, ki je lahko tudi večkrat tedensko, toda glede na situacijo je to povsem razumljivo.
Zelo pomembno je, da se držimo priporočil NIJZ. Je pa slovenski hokej speciičen, kar zadeva zasedenost dvoran, inančno stanje klubov, tako da je bilo potrebno pripraviti pravilnik, ki je učinkovit in tudi denarno vzdržen. Preden smo pravilnik pripravili, smo ob priporočilih NIJZ proučili tudi priporočila IIHF, drugih hokejskih zvez in tudi priporočila ostalih športnih zvez v Sloveniji v ekipnih športih.
V našem klubu smo priporočila NIJZ vzeli zelo resno. Tudi iz HZS smo dobili veliko priporočil, katerih se držimo. Po moji oceni tudi sodelovanje z alpsko ligo poteka dobro, je pa res, da se določene stvari pri nas razlikujejo od tistih v Italiji in Avstriji, tako da bom pravo oceno lahko podal čez kakšne tri tedne. Glede na velikost naše dvorane pa je vseeno škoda, da nimamo dovoljenih več gledalcev.
Zahteve NIJZ so razumljive in pričakovane, podobne in primerljive avstrijskim, ki jih razumejo in podpirajo. Zasedenost dvoran bi morala upoštevati velikost, število sedežev. Enotna omejitev na 400 gledalcev je nesmisel. Poudaril bi nerazumnost, da ukrepi in omejitve veljajo samo za kolektivne športe, pri individualnih pa se ukrepov ne drži ali upošteva, denimo DP kolesarjev, napoved maratona, ko gledalci ob progi stojijo v neomejenem številu brez socialne razdalje.
Ne gre le za mednarodna, pač pa tudi za državna tekmovanja. Strinjamo se, da je zdravje na prvem mestu; ko je nekdo okužen, je karantena edina pravilna in smiselna odločitev. Ko pa nekdo ni potrjeno okužen, verjamemo, da obstaja možnost osebne obravnave. Če negativen test prekine karanteno v primeru vstopa v državo iz držav v rdečem območju, bi pričakovali enako obravnavo pri športnikih, ki imajo negativen test na covid-19 ali dokazano prisotnosti protiteles, ugotovljenih s serološkim testom. Država bi lahko prevzela tudi strošek testa, ki ga ima mikrobiološki institut, športne organizacije bi doplačale razliko, ki gre izvajalcem testiranj. Testiranje bi postalo bolj dostopno in bi ga športni klubi lahko izvajali bolj pogosto.
Glavna sprememba, ki bi jo v NK Olimpija Ljubljana uvedli na mednarodnih tekmovanjih, je izločanje okuženih igralcev. V večini profesionalnih lig po Evropi in širše okužene igralce zgolj izločijo, ekipa pa lahko nadaljuje v tekmovanju. Slovenija je tukaj ena od izjem, saj je karantena predpisana za celotno ekipo in strokovni štab. Izjema v tem obdobju je bila ekipa Mure, ki je delovala po že prej omenjenem načelu izločitve okuženega. Kako je to bilo mogoče, ne vemo, vsekakor pa se je izkazalo, da lahko deluje tudi pri nas.
Peter Zalokar
Eduardo Brozovič
Miha Šimnovec
Siniša Uroševič
Gorazd Nejedly
Izolirati okužene ali celotno ekipo?
Evropska nogometna zveza (UEFA) določa, da lahko ekipa igra tekmo, če ima 13 zdravih igralcev. V košarki je ta številka osem. A v Sloveniji mora po predpisih NIJZ ob vsaki okužbi celotno moštvo v desetdnevno karanteno, kar pomeni preložitev tekem in izgubo treningov. V večini evropskih držav se izloči okuženega, tekmovanje pa lahko nadaljujejo igralci, ki so imeli negativen test na covid-19. Testiranja pri nas so sicer razen pri nogometnih klubih, ki jim stroške krije UEFA, na plečih klubov, Celje Pivovarna Laško je zanje že porabila 10.000 evrov. Država ne prispeva ničesar.