Poudarek bo na sožitju in prihodnosti
Obletnica koroškega plebiscita Na slovesnosti prvič oba predsednika
Ljubljana – Predsednik republike Borut Pahor in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen bosta v soboto v Celovcu skupaj zaznamovala stoto obletnico koroškega plebiscita, ki jo vidita predvsem kot priložnost za spomin na »preteklost, ki združuje obe državi«.
To sta zapisala v skupni izjavi, ki je bila objavljena tri dni pred njunim srečanjem na avstrijskem Koroškem. Preteklosti v izjavi nista namenila veliko pozornosti, osredotočila sta se predvsem na prihodnost in pozdravila »našo skupno Evropo, v kateri meje izgubljajo svoj pomen«.
Kot je razumeti organizatorje, bo skupna evropska prihodnost v središču uradnega zaznamovanja v Celovcu, na katerem bosta predsednika osrednja govornika. Članstvo v Evropski uniji je državljanom obeh držav po njunih besedah omogočilo izbiro, kje bodo živeli, študirali ali delali, medtem ko »odprava nadzora na notranjih mejah kot rezultat schengenskega pravnega reda teži k temu, da so meje v vsakdanjem življenju manj opazne«.
Pahor in Van der Bellen bosta poskusila z obeležitvijo dogodka, ki še danes močno zaznamuje koroške Slovence, pluti proti toku zgodovine in procesom razdvajanja, ki jim je tudi v sedanjosti priča Evropa. »Skupna udeležba prav tako kaže tesne sosedske odnose med Slovenijo in Avstrijo ter najino dobro osebno razumevanje, ki je plod želje po sodelovanju v evropskem duhu,« sta predsednika poudarila v izjavi.
Slovesnost, drugačna od prejšnjih
Odločitev za skupno udeležbo predsednikov na slovesnosti v Celovcu je nastala med Pahorjevim obiskom na Dunaju junija lani ter v pogovorih s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in koroškim deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem, so sporočili iz urada predsednika republike.
Vsebina skupne izjave pritrjuje napovedim, da bo letošnje zaznamovanje drugačno od preteklih in da bo v ospredju predvsem sožitje med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom. To naj bi bila tudi želja avstrijskih oblasti, ki bodo visoko obletnico po napovedih izkoristile za enkratno povečanje inančnih sredstev za slovensko narodno skupnost pa tudi za sistemsko ureditev njenega inanciranja, kar je poleg vprašanja jezika vrsto let glavni problem, s katerim se spoprijema manjšina.
Predsednika sta v izjavi pozdravila in podprla prizadevanja za izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v Avstriji in ustrezne določbe avstrijskega vladnega programa ter izrazila pričakovanje, »da se nekateri načrtovani ukrepi izvedejo čim prej«.