Zdravstvo brez ustrezne koordinacije

Za zdravstvo, ki smo ga v letih dobrih gospodarskih razmer finančno zanemarjali, bo obdobje spopadanja s covidom-19 pomenilo popoln zlom. To se je dolgo napovedovalo, a so z nujnimi ukrepi odlašali, češ da bo že bolje, da bomo čakalne vrste že skrajšali. Jasno je, da se bodo vrste zaradi covida-19 podaljšale, ljudje pa bodo umirali, ker ne bodo dobili pravočasne zdravniške obravnave. Vsaka od preteklih vlad si je ureditev zdravstva določila za prioriteto, a je vsaka nanj tudi pozabila, ko je bilo treba deliti denar in poskrbeti za kader. V javnosti je že slišati stiske posameznikov: Maja Kalan Pongrac je s simptomi slepiča preživela pravo kalvarijo, preden so jo operirali, 80-letna gospa je morala poldrugi dan čakati na sprejem v bolnišnico, 93-letni dializni bolnik že več dni čaka, da mu ugotovijo vzrok bolečine v ušesu. Ta se širi tudi v grlo, pacientov z bolečinami v tem predelu pa zdravniki ne sprejemajo brez testa na covid-19. Na začetku tedna smo ministrstvo za zdravje prosili, da nam posreduje podatke, koliko postelj za bolnike s covidom-19 je na voljo v posameznih bolnišnicah, a natančnih podatkov nismo dobili. Približno sliko smo dobili šele, ko smo vprašali vsako bolnišnico posebej. Dan pozneje se je minister Tomaž Gantar sestal z vodstvi bolnišnic, s katerimi je govoril tudi o zagotavljanju prostora. Zdravniki pravijo, da se morajo, ko dobijo bolnika s covidom-19, največkrat kar sami ukvarjati s tem, kje ga bodo hospitalizirali. Namesto da bi se ukvarjali z drugimi pomoči potrebnimi, kličejo po državi in iščejo prostor ter organizirajo premestitve. Da ustrezne in učinkovite nacionalne koordinacije ni, dokazuje tudi dogovarjanje bolnišnic za medsebojno sodelovanje. Brigite Ferlič Žgajnar