K nam prihaja nova sorta gensko spremenjene soje
Gensko spremenjeni organizmi Odobritev evropske komisije kljub nasprotovanju večine držav
Evropska komisija je 28. septembra odobrila uporabo nove sorte gensko spremenjene soje za hrano in krmo v EU, kar odpira vrata povečanju obsega njene pridelave v ZDA in Kanadi. Do gensko spremenjenih organizmov (GSO) ima Unija dvoličen odnos.
Sorta gensko spremenjene soje, imenovana XtendFlex, je prestala celovit postopek odobritve – velja za vse vlagatelje za odobritev novega GSO –, ki je vključeval pozitivno mnenje o oceni tveganja Evropske agencije za varnost hrane (Efsa). Odobritev obsega dovoljenje za promet, ne pa tudi dovoljenja za pridelavo te sorte gensko spremenjene soje v EU. Razvilo jo je biotehnološko podjetje Bayer, ki je nadgradilo sorto, odporno proti herbicidoma glifosat in dikamba, z dodatno odpornostjo proti tretjemu herbicidu glufosinat amoniju. Odpornost proti tem pesticidom pomeni, da jih je mogoče uporabljati za zatiranje plevela na poljih z omenjeno gensko spremenjeno sojo brez škode zanjo. »S to odobritvijo Bayer pričakuje poln zagon pridelave te soje v ZDA in Kanadi leta 2021,« je izjavil zastopnik Bayerja za spletni portal Euractiv.
Komisija je pojasnila, da »so vse države članice imele možnost izraziti svoje stališče do odobritve nove sorte gensko spremenjene soje v okviru stalnega odbora (za prehransko verigo in zdravje živali oziroma sekcije za gensko spremenjeno hrano in krmo ter nevarnost za okolje, op. p.) in zatem še v okviru pritožbenega odbora (organ sveta EU, op. p.). Na podlagi rezultatov tega procesa je evropska komisija zakonsko zavezana nadaljevati postopek odobritve.« Dovoljenje za promet velja deset let, vsak izdelek, ki bo vseboval ali bo proizveden iz gensko spremenjene soje, bo moral biti skladen z evropskimi pravili za označevanje in sledljivost živil in krme, ki vsebujejo ali so proizvedeni iz GSO, je zagotovila komisija.
Odobritev v nasprotju z zelenim dogovorom
Medtem ko se v Bayerjevih vplivnih krogih veselijo, drugje ni pretiranega navdušenja nad novo odobreno gensko spremenjeno sojo. Poslanka Zelenih v evropskem parlamentu Tilly Metz je odločitev komisije za uvoz gensko spremenjene soje označila za »velikansko razočaranje«. »Nova komisija očitno ne razume, da z uvozom proti herbicidom odpornih gensko spremenjenih organizmov, zlasti gensko spremenjene soje, ki jo pridelujejo v državah, kot sta Brazilija in Argentina, tvega spodkopavanje mednarodnih zavez EU za podnebje, vključno z zavezami o zaščiti gozdov in biodiverzitete,« je posvarila. Komisija po besedah Tilly Metz »ni poslušala argumentov evropskega parlamenta in večine držav članic, ki so (na pristojnem odboru, op. p.) glasovale prav proti tej sorti gensko spremenjene soje«.
Eric Gall iz Mednarodne zveze gibanj za ekološko kmetijstvo (IFOAM) je ocenil, da ker gensko spremenjena soja ni bila odobrena za pridelavo na ozemlju EU, kontaminacija z njo v fazi pridelave ne pomeni neposredne nevarnosti za ekološko kmetijstvo v EU. Tudi on je izrazil zaskrbljenost zaradi uvoza gensko spremenjene soje na evropski trg, saj bi njena pridelava povečala porabo pesticidov zunaj EU.
Komisija naklonjena novi generaciji GSO
EU ima ambivalenten odnos do GSO. Devetnajst od 27 držav članic se je odločilo bodisi za delno bodisi popolno prepoved. Med državami, ki so jih popolnoma prepovedale, je tudi Slovenija, lamski del Belgije, Anglija in Romunija pa so jim dale prosto pot. Po drugi strani je za promet in uporabo v EU odobrenih okoli 70 GSO. Edini gensko spremenjeni pridelek, ki ga pridelujejo v EU (večinoma v Španiji in na Portugalskem), je Monsantova gensko spremenjena koruza MON 810, vse druge (sojo, koruzo, oljno repico, bombaž) uvozimo. Največ gensko spremenjene soje uvozimo za krmo, saj EU pridela manj kot 5 odstotkov soje za lastne potrebe.
V krovni strategiji Od kmetije do vilic komisija novo generacijo GSO predstavlja kot možnost za »izboljšanje trajnosti vzdolž verige oskrbe s hrano«, pri čemer za novo generacijo veljajo GSO, pridobljeni z novimi tehnikami urejanja genov, kot je CRISPR-Cas9. Sodišče evropskih skupnosti je v precedenčni sodbi leta 2018 odločilo, da za t. i. GSO druge generacije, pridobljene z novimi tehnikami spreminjanja genskega materiala v rastlinskih in živalskih celicah, velja enak postopek odobritve kot za odobrene GSO. Komisija je napovedala pripravo študije o novih genskih tehnikah, ki jo bo evropskim ministrom v svetu EU predvidoma predložila do konca aprila 2021.
• Komisija je za promet v EU odobrila novo Monsantovo gensko spremenjeno sojo.
• Odporna je proti trem herbicidom. Uvažali jo bomo iz ZDA in Kanade.
• V EU je pridelava GSO močno omejena, a jih veliko uvozi.