Svetovna ekonomija na predkrizni ravni morda leta 2022
Napovedi Globalno gospodarstvo bo letos padlo za 4,4 odstotka, kaže obsežna mednarodna raziskava
Ljubljana – Svetovno gospodarstvo naj bi se letos zaradi posledic pandemije skrčilo za 4,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se spet povečalo za 3,2 odstotka in bo tako še vedno ostalo pod predkrizno ravnijo, kaže obsežna raziskava, v kateri je pod okriljem inštituta Ifo in EconPol Europe sodelovalo 950 ekonomistov iz 110 držav.
Največ, več kot tretjina analitikov (36,4 odstotka) je bila v raziskavi, izvedeni v drugi polovici avgusta, prepričanih, da se bo svetovni BDP vrnil na predkrizno raven leta 2022, četrtina je bolj optimističnih in pričakuje, da se bo to zgodilo že prihodnje leto, petina pa to pričakuje leta 2023. Tistih, ki menijo, da bo svetovna ekonomija za okrevanje potrebovala še več časa, je dobrih 15 odstotkov.
Med protikriznimi ukrepi, ki lahko najbolj pripomorejo h gospodarskemu oživljanju, ekonomisti sicer poudarjajo predvsem likvidnostno pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem ter izboljšave v zdravstvenih sistemih.
V IMF pričakujejo manj slabih napovedi
V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) zdaj ugotavljajo, da je svetovna ekonomija ob številnih tveganjih vendarle v nekoliko boljšem položaju, kot je kazalo junija. Takrat so za letos predvideli padec svetovnega BDP za 4,9 odstotka, kar je največ po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja, za prihodnje leto so takrat napovedali 5,4-odstotno rast. Za evrsko območje so za letos predvideli več kot desetodstotni gospodarski padec, za Nemčijo pa osemodstotni. stalina Georgieva. Posvarila je tudi pred tveganjem resne gospodarske škode zaradi izgube delovnih mest, stečajev in velikih motenj v izobraževanju. Zaradi izgube gospodarskih kapacitet v IMF pričakujejo, da bo svetovno gospodarstvo tudi srednjeročno ostalo pod prejšnjimi projekcijami, v skoraj vseh državah pa naj bi občutili zastoj pri izboljševanju življenjskega standarda.
IMF je pred nekaj meseci predvidel, da bo letos recesija zajela najmanj 170 držav sveta, vlade pa naj bi protikrizne ukrepe inancirale z obsežnimi primanjkljaji. Skupaj naj bi bili ukrepi držav za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vredni kar 12.000 milijard dolarjev. Globalni javni dolg naj bi se tako po oceni washingtonskih analitikov leta 2020 povečal na sto odstotkov svetovnega BDP.
IMF je svojim članicam v težavah že odobril za 280 milijard dolarjev posojil, skupaj pa je njegova inančna bazuka za pomoč državam pri reševanju iz krize vredna kar 1000 milijard dolarjev.