Nikomur se noče smiliti

Košarkarski svet v dresu Miamija poleg Gorana Dragića navdušuje tudi Jimmy Butler, ki poskuša ob poškodbi nekdanjega slovenskega reprezentanta obdržati moštvo v igri za naslov prvaka lige NBA v inalu proti ekipi Los Angeles Lakers, ki v seriji na štiri zmage vodi s 3 : 1. Če kdo ve, kako se rešiti iz na videz brezupnega položaja, je to Butler, ki je eden od najboljših košarkarjev na svetu kljub bridki življenjski zgodbi. Enaintridesetletnega Teksašana je oče zapustil, ko je bil dojenček. Tudi njegova mati ni bila posebej ljubeča. Ko je bil star trinajst let, mu je dejala: »Nočem te več gledati, oditi moraš.« Tako je Butler postal najstniški brezdomec, nemalokrat je prenočil na kavču pri prijateljih in sošolcih, ki so mu bili za kakšno noč pripravljeni ponuditi streho nad glavo. Dokler se to ni zgodilo na domu mladega igralca ameriškega nogometa Jordana Leslieja, ki se je kasneje prebil v ligo NFL in nazadnje v njej igral v moštvu Denver Broncos. Jordanova mama Michelle Lambert je Butlerja sprejela v družino, v kateri je bilo že sedem otrok. »Sprejeli so me v družino, vendar ne zato, ker sem igral košarko. Bila je izjemno ljubeča. Nisem mogel verjeti, kaj vse je počela,« je Butler razlagal o svoji drugi materi, ko je že bil košarkarski milijonar, in dodal, da v življenju ne bi ničesar spremenil. »Vem, da boste pisali o tem, prosim vas le, da pišete tako, da se ne bom smilil ljudem. To sovražim. Ničesar ni treba obžalovati. Zadovoljen sem s tem, kar se mi je zgodilo, to me je izoblikovalo. Hvaležen sem za izzive, s katerimi sem se moral soočiti.«