Največ je prejemnikov otroških dodatkov
Transferji Najvišji skupni izdatek so starševska nadomestila, posamični pa povprečno 3823 evrov za uporabnika osebne asistence
Ljubljana – Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je lani izplačalo skoraj 1,3 milijarde evrov transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Največ je namenilo za starševska nadomestila, po številu pa prevladujejo prejemniki otroškega dodatka. S septembrom je ministrstvo začelo objavljati mesečna poročila o socialnih prejemkih, za, kot pravijo, informiranje širše javnosti ter omogočanje spremljanja in oblikovanja politik.
Služba za analize in razvoj, ki so jo vzpostavili v mandatu Ksenije Klampfer, bo vsak mesec pripravila poročilo, ki omogoča pregled dinamike in obsega transferjev na podlagi istih meril, česar doslej ni bilo na razpolago.
Analiza zajema 27 transferjev, ki jih MDDSZ plačuje prek centrov za socialno delo in zavoda za zaposlovanje, nekatere pravice pa financirajo občine. Slednje so leta 2019 namenile 81 milijonov evrov za pravice oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, družinskega pomočnika in subvencije najemnine.
Lani največ za starševska nadomestila
Letni podatki za lani kažejo, da je bilo v znesku največ izplačano za starševska nadomestila, ki temeljijo na zavarovanju, med ljudmi pa so se razširila poimenovanja porodniška (281 milijonov evrov), otroški dodatek (250 milijonov), denarna socialna pomoč (246 milijonov), nadomestilo za brezposelnost (172 milijonov) in državna štipendija (84 milijonov). Največ je bilo prejemnikov otroških dodatkov (320.000), denarne socialne pomoči (91.000), državne štipendije (53.000) in dodatkov za veliko družino (30.000).
Velike razlike v povprečnih zneskih
Glede na število upravičencev do transferjev na 100.000 prebivalcev po regijah je na prvem mestu pomurska pred savinjsko in jugovzhodno Slovenijo. Podrobnejši pregled prejemnikov denarne socialne pomoči (redne in izredne), ki predstavlja dohodkovno podporo posameznikom in ublaži revščino, kaže, da jih je na 100.000 prebivalcev prav tako največ v pomurski regiji, sledijo podravska in zasavska.
Povprečni mesečni zneski transferjev segajo od najvišjega, 3823 evrov za uporabnike osebne asistence, do 65 evrov za otroški dodatek. Slednji so glede na dohodkovni položaj družine razdeljeni na osem razredov in znašajo od 20 do 140 evrov – glavnina zneska se izplačuje družinam v prvem in drugem dohodkovnem razredu, največ otrok pa je v 5. razredu.
Za prvih osem mesecev letošnjega leta ugotavljajo, da dosegajo najvišje stopnje medletne rasti transferji, namenjeni solidarnosti, tako glede števila upravičencev kot skupnega zneska, kar velja zlasti za osebno asistenco, komunikacijski dodatek in varstveni dodatek. Slednjega je avgusta prejemalo 22.535 ljudi, v povprečni višini 158 evrov. Do varstvenega dodatka so poleg trajno nezmožnih za delo oziroma nezaposljivih upravičene ženske, starejše od 63 let, in moški, starejši od 65 let, z dohodki, nižjimi od 591 evrov. Odkar se je zakonodaja spremenila tako, da varstveni dodatek ni vračljiv iz premoženja zapustnikov, se je število prosilcev tako rekoč podvojilo, na širitev kroga upravičencev pa vpliva tudi dvig cenzusa.
Pri transferjih, namenjenih blažitvi posledic izgube dohodka, kot je denarna socialna pomoč, so bile posebej očitne posledice epidemije – januarja je bilo 92.633 upravičencev do denarne socialne pomoči, maja že 103.377. Potem je število počasi upadlo na 99.805 avgusta. Povprečni izplačani znesek na upravičenca v letošnjem letu je 223 evrov.
Blaženje krize z ukrepi države
Vpliv pandemije je izrazito zaznati tudi pri izplačilih nadomestil za brezposelnost, ki so povezana s socialnim zavarovanjem. Medletna stopnja rasti je bila maja kar 71-odstotna in je ostala visoka tudi v naslednjih mesecih. Maja je pogoje za nadomestilo izpolnjevalo 31.122 brezposelnih od približno 90.000 prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Odtlej se zmanjšujeta obe številki, na kar je treba gledati v kontekstu ukrepov za blažitev posledic covida-19 na trgu dela, zlasti državnega sofinanciranja čakanja na delo, delno tudi sofinanciranja skrajšanega delovnega časa. Brez teh pomoči bi bili statistični podatki zavoda za zaposlovanje bistveno drugačni. Povprečno nadomestilo za brezposelnost je bilo izplačano v višini 738 evrov bruto.
V transferje za letošnje leto niso všteti enkratni krizni dodatki – 66 milijonov evrov je dobilo nekaj več kot 302.000 upokojencev, okrog 7,5 milijona nekaj manj kot 50.000 prejemnikov socialnih pomoči in varstvenih dodatkov, 3,4 milijone velike družine, skoraj 6,8 milijona študenti, 5,7 milijona pa družine do šestega razreda otroškega dodatka z enim ali dvema otrokoma.
• Leta 2019 je bilo izplačanih skoraj 1,3 milijarde evrov transferjev.
• Brez ukrepov, kot je čakanje na delo, bi bilo brezposelnih še več.
• Krizni dodatki niso všeti v redne transferje.
Najvišje postavke (v €) * podatek za julij